SanJin wrote on 01.06.2009 at 05:39:39:Robi, strokovno pomoč sem že pred časom poiskal in redno tedensko hodil k psihoterapevtki, ki je pač vlekla iz mene stare, zakoreninjene in z vzgojo pridobljene navade, ki me dušijo. Vendar je bil njen pristop nekako preveč klišejski, premalo inovativen, rahlo preveč je vedela vnaprej, še preden sem ji razkril svojo verzijo...dokler me na koncu ni posredno obsodila, da mi pri moji partnerki pravzaprav ni všeč ona, ampak njena mladoletna hčer...na tak psihoterapevtski odnos sem pa rahlo znorel in je imela srečo, da sem jo nahrulil samo preko e-maila.
Tako da sem rahlo skeptičen pri iskanju novega - da bom spet dal 1000 ali več Evrov in potem ugotovil, da je terapevt samo povprečen človek, ki mi ne more pomagati nič bolj, kot si lahko pomagam sam? Nak, hvala...si bom pa raje sam pomagal.
Ostali nasveti so pa na mestu, le počakat moram, da me piči primeren trenutek za odločitev, da preneham kadit.
Hja, mogoče je bila slaba psihoterapevtka ali pa so se pojavili silni odpori, ker je nespretno zadela na kako hudo boleče mesto, kot se nam amaterjem na tem portalu pogosto dogaja. Zaradi ene slabe izkušnje ni smiselno obsoditi celotne dejavnosti, ampak poiskati kako drugo obliko. Mogoče skupinsko, kjer lahko samo poslušaš, kako drugi delajo in že iz tega dobiš dovolj zase.
Glede na to, da si skozi pisanja malo več povedal o sebi, bi še malo interpretiral simbol monitorja iz sanj, ki si jih delil z nami.
Na predpotopnem monitorju se pokaže napis, ki govori o veselju in o kraju, kjer si dolga leta živel. Sanje verjetno govorijo o tem, da se želiš vrniti tja, ker si bil tam srečnejši. Sanje pa dajo ta napis na en predpotopni monitor, ki je popolnoma zastarel in je v današnjem svetu, ki je doživel en kup sprememb, neuporaben. Sanje ti hočejo pokazati, da si se tudi ti že toliko spremenil, da te star način življenja več ne more zadovoljiti in bi z umikom bil spet nesrečen. Zato moraš nujno vzpostaviti neke notranje mehanizme, s katerimi boš lahko stres kanaliziral drugam. Prenehanje kajenja bo stres samo še povečalo. Sam sem v podobni situaciji, ko moram sobivati z najstnikom, ki ni moj. To res ni enostavno. Če se ukvarjaš z njim je slabo, če se ne ukvarjaš, je še slabše. Nujno pa je potrebno vzpostaviti hierarhijo, da je jasno, kje je otrokovo mesto, tako dobiš več prostora, da lahko zadihaš. Ker,..., ženske po navadi človeka v odnosu tudi hitro začnejo dušiti, ker prepogosto svojih težkih emocij nimajo pod kontrolo; verjetno partnerka ni sposobna neke empatije do tebe, ker se mora, kot večina žensk, ukvarjati sama s sabo, pa boji se za hčer in jo prekomerno ščiti....Če človek sam ne poskrbi zase, mu nihče ne more pomagati. Meje so tisto, o čemer tečejo besede na tem direktoriju zadnje čase. Glede na to, da doživljaš v službi hud stres, jih verjetno ne znaš postavljati, verjetno pa jih ne znaš postavljati tudi doma.
Verjetno vse napisano nima veze s tabo, sem deloma kar na pamet napisal neko svojo izkušnjo...., ki je verjetno zelo tipična in sem si jo zato dovolil napisati.No, sanje torej govorijo, da poti nazaj ni, zato je nesmiselno trošiti energijo z nostalgičnimi mislimi. Treba se je ukvarjati s sedanjo situacijo, jo razumeti, ozaveščati in na ta način graditi manj stresno prihodnost. Če drugi niso sposobni imeti empatije do tebe, še ne pomeni, da jim je treba nesenzibilnost vrniti. Prehitro pademo v vojna stanja, ki so silno stresna. Moram povdariti, da empatija ni sočustvovanje z drugimi, ampak vpogled v drugega. Če nekdo nate emocionalno pritiska, že s tem, ko znaš pritisk identificirati, postaviš mejo in se te zadeva že bistveno manj dotakne. Pa treba si je dati dovoljenje, da kdaj popizdiš, pokažeš zobe in se zaščitiš, ko je pravi trenutek seveda, da zgradiš avtoriteto.... Skratka, meje. No, tudi sočustvovanje je potrebno, ker drugače se hitro pojavi led in stres je spet večji.
Sanje ti lahko pri učenju veliko pomagajo.
Veliko sem nametal, verjetno tudi veliko neuporabnega. Vzemi, če ti kaj sede in zavrži, če ti je kaj mimo.