Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Razlaga sanj >> Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1243574300
Message started by SanJin on 29.05.2009 at 07:18:20

Title: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by SanJin on 29.05.2009 at 07:18:20
Pozdravljeni,

spodbujen s še toplimi sanjami in še v rahlem strahu oz. bolj začudenju, sem pristal na tem forumu v upanju, da se najde kdo, ki bi znal razbrati, kaj so mi sanje to noč želele sporočiti. Če s temle postom slučajno kršim kakšno pravilo ali sodelujem mogoče preveč sebično, se že vnaprej opravičujem - na vrat na nos sem priletel sem  :)

Skratka, danes zjutraj ob pol 7, ob zelo nenavadni uri zame (ker rad spim do sredi dopoldneva), so me zbudile skrajno nenavadne sanje.
V tistem nekako na-pol budnem stanju, ko sem že slišal žvrgolenje ptic, obenem pa še spal (na boku), sem začutil, da mi nekdo pritiska na vrat, kot bi se tako od zgoraj nekdo z roko uprl v moj vrat, tam visoko, tik pod čeljustjo.
Pritisk je bil počasen in je pojenjal z mojo razbujenostjo.
Začenjal sem se zavedati nenavadnosti sanj, se na pol prebudil, ampak sem želel še enkrat občutiti isto, zato sem kar nekako dopustil, da se pritisk ponovi. Odsanjam naprej in res, pritisk na vrat se ponovi, resnično kot da je nekdo ob meni in se naslanja na moj vrat z roko (ali nogo), obenem pa je pritisk naraščal, dokler me ni začelo že kar dušiti. Z roko sem potipal na zunanjo stran odeje, s katero sem bil pokrit tudi po vratu in pritisk je prenehal.
Tako sem postopek ponovil še enkrat in ga zopet prekinil s tipanjem zunanje strani odeje, češ, kot bi se želel prepričat, če res ni nikogar tu.
Istočasno pa se mi je pred očmi jasno narisal črn računalniški ekran, tak starinski, ko še ni bilo grafike, na katerem sem jasno razbral besedilo (in to s točno takšnimi črkami, kot sledi) :

Krško!!!
juhuuuuuu, Krškooooooo

Zbudil sem se, sprehodil po stanovanju in videl, da je pralni stroj v nočnem pranju zaštekal (rabil je potrditev napake, torej pritisk na gumb, da je lahko nadaljeval pranje), torej bi lahko bilo vse skupaj samo opozorilo, da če želim imeti pravočasno oprano perilo, moram pritisniti gumb.
Tudi omembo Krškega bi si lahko razlagal, kajti ravno včeraj sem bil tam, spili smo kakšno pivo preveč, pa je mogoče moralni maček pošiljal sporočilo: don't drink!

Ok, to mi je jasno, ampak zanimivo mi je tole:
Čeprav bi lahko bilo srhljivo, sem vse te sanje občutil nekako toplo, prijetno, ne glede na "davljenje". Tudi misel, da je mogoče "nekdo" res ob meni in me davi, me ni strašila. Me je mogoče kdo samo poskušal zbudit? Ali pač sem se nekomu zameril (dvomim, ker skorajda nimam sovražnikov), ki se tam nekje igra z neko voo-doo lutko?

Ima kdo kakšno idejo, kaj mogoče takole na splošno lahko pomenijo podobne sanje?

Hvala  :)

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by murileon on 29.05.2009 at 08:26:38

SanJin wrote on 29.05.2009 at 07:18:20:
Pozdravljeni,

spodbujen s še toplimi sanjami in še v rahlem strahu oz. bolj začudenju, sem pristal na tem forumu v upanju, da se najde kdo, ki bi znal razbrati, kaj so mi sanje to noč želele sporočiti. Če s temle postom slučajno kršim kakšno pravilo ali sodelujem mogoče preveč sebično, se že vnaprej opravičujem - na vrat na nos sem priletel sem  :)

Skratka, danes zjutraj ob pol 7, ob zelo nenavadni uri zame (ker rad spim do sredi dopoldneva), so me zbudile skrajno nenavadne sanje.
V tistem nekako na-pol budnem stanju, ko sem že slišal žvrgolenje ptic, obenem pa še spal (na boku), sem začutil, da mi nekdo pritiska na vrat, kot bi se tako od zgoraj nekdo z roko uprl v moj vrat, tam visoko, tik pod čeljustjo.
Pritisk je bil počasen in je pojenjal z mojo razbujenostjo.
Začenjal sem se zavedati nenavadnosti sanj, se na pol prebudil, ampak sem želel še enkrat občutiti isto, zato sem kar nekako dopustil, da se pritisk ponovi. Odsanjam naprej in res, pritisk na vrat se ponovi, resnično kot da je nekdo ob meni in se naslanja na moj vrat z roko (ali nogo), obenem pa je pritisk naraščal, dokler me ni začelo že kar dušiti. Z roko sem potipal na zunanjo stran odeje, s katero sem bil pokrit tudi po vratu in pritisk je prenehal.
Tako sem postopek ponovil še enkrat in ga zopet prekinil s tipanjem zunanje strani odeje, češ, kot bi se želel prepričat, če res ni nikogar tu.
Istočasno pa se mi je pred očmi jasno narisal črn računalniški ekran, tak starinski, ko še ni bilo grafike, na katerem sem jasno razbral besedilo (in to s točno takšnimi črkami, kot sledi) :

Krško!!!
juhuuuuuu, Krškooooooo

Zbudil sem se, sprehodil po stanovanju in videl, da je pralni stroj v nočnem pranju zaštekal (rabil je potrditev napake, torej pritisk na gumb, da je lahko nadaljeval pranje), torej bi lahko bilo vse skupaj samo opozorilo, da če želim imeti pravočasno oprano perilo, moram pritisniti gumb.
Tudi omembo Krškega bi si lahko razlagal, kajti ravno včeraj sem bil tam, spili smo kakšno pivo preveč, pa je mogoče moralni maček pošiljal sporočilo: don't drink!

Ok, to mi je jasno, ampak zanimivo mi je tole:
Čeprav bi lahko bilo srhljivo, sem vse te sanje občutil nekako toplo, prijetno, ne glede na "davljenje". Tudi misel, da je mogoče "nekdo" res ob meni in me davi, me ni strašila. Me je mogoče kdo samo poskušal zbudit? Ali pač sem se nekomu zameril (dvomim, ker skorajda nimam sovražnikov), ki se tam nekje igra z neko voo-doo lutko?

Ima kdo kakšno idejo, kaj mogoče takole na splošno lahko pomenijo podobne sanje?

Hvala  :)


Kaj tebi pomeni tehnika, računalniki, informatika? Kako si povezan s tem?
Kaj ti pomeni Krško? Kaj te veže na ta kraj? Kaj občutiš ob misli na ta kraj?
Si imel zadnje čase kake opravke ali misli v zvezi s kakimi "čarovniškimi", mističnimi ali ezoteričnimi stvarmi? Kaj je zate svet duhov, magije,...?
Povej o sebi kaj, kake občutke v zadnjem času, ki bi jih lahko povezal s temi sanjami.
To, da ti nekdo pritiska na vrat je lahko zelo simbolično. Lahko pa je čisto banalno. Mogoče si menjal povšter, ki te nekak silno udobno pritiska na kako pravo točko,...
Razmisli malo in še kaj napiši. Ker so stvari bolj jasne v kontekstu več sanj, bi bilo mogoče zanimivo prebrati še kake tvoje sanje, ki se jih spomniš.

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by SanJin on 29.05.2009 at 10:36:57
Wow...me veseli tole prebrat, hvala.

Če pošteno razmislim o napisanem in združim vsa vprašanja ter odgovore...ja, saj je lahko precej hitro in logično.

Informatika je moj vsakdan in moj biznis, tako da si z lahkoto predstavljam računalniški ekran s sporočilom, le mal hecno mi je bilo, ker se ne spomnim, da bi kdajkoli prej sanjal sporočila na ekranu.
Krško je moj prejšnji kraj bivanja, tako da me nanj veže praktično 20 let življenja in bi bilo pravzaprav čudno, če bi v sanjah omenjal, recimo, Klagenfurt  ::) - Krško je kar logična izbira.

Imam pa zanimiv princip sanj.
Že leta in leta je tako, da če spim na desnem boku, sanjam prijetne sanje, na levem boku pa pretežno moreče sanje. Tokrat sem spal na desnem boku, torej bi moral prijetno sanjati, hehe.
Tole dušenje pa šele sedaj povezujem z občutki zadnjih tednov, kajti ko se pokrijem in zadekam takole do vratu, me je zadnjih par tednov motilo, če se mi je deka samo dotikala vratu. Kot da me že sama deka preveč pritiska.
Mogoče znak, da je nekaj narobe? Mogoče povezano z mojim čudnim "prehladom", ki traja že 2 meseca skupaj in se ga ne znebim z nobenimi tabletami?
Mejbi.

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by gape on 29.05.2009 at 11:29:59
mogoče pa je prišel čas da delaš na petem nivoju
da iz njega deluješ ... da so tiste blokade na vrsti ...

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by titud on 29.05.2009 at 12:42:49
Očitno imaš nezavedno blokado, ki ti  onemogoča poiztivno izjavljanje glede rojstnega kraja (dešenju v grlu kot organu za artikulacijo govora). V sanjah najdeš alternativen način izjavljanja na ekranu, ki pa je star, tako da je možno, da se pozitiven odnos veže na pretekle pozitivne izkušnje, ki pa morda niso več aktualne. V real lajfu lahko  to nostalgijo  pozitivno vzdušje aktualiziraš le s pomočjo alkohola, torej z zavestno intervencijo, ki  prekrije aktualno nelagodje, v sanjski realnosti pa v odostnosti zavestne intervencije pride na površje nelagodje v obliki davljenja...    

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by SanJin on 31.05.2009 at 01:12:21
Huh...very zanimivo tole z blokadami in povezavo s preteklostjo.

Kot sem že v pogovorih s prijatelji in psihologi v preteklosti ugotovil, imam ogromno predsodkov, ki izvirajo ravno iz domačega okolja, iz družine, vzgoje, stalno ponavljajočih se vzorcev skrivanja, igranja in pretvarjanja, kjer bi zaradi drugih moral biti drugačen, kot sem. Nekaterih balastov se uspe človek znebiti s samozavestjo in drugačnim načinom življenja, nekateri pa ostanejo globoko zakoreninjeni in človek le težko najde ustrezne vzvode, s katerimi se takšne probleme izkorenini.

Pa da ne filozofiram o tem preveč - očitno bo res čas, da se prestavim na drug tir, da spremenim nekaj v življenju, le način in energijo bom moral najti.
Ali pa malo sreče, da me tok življenja sam vrže na drug tir...samo v tem primeru izgubim kontrolo nad dogajanjem, kar ni ravno najbolje. Najraje bi videl, da mi nek strokovnjak točno pove: to in to moraš počet, pa boš uspel  ::)

...zgubil sem nit, bil prekinjen...

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by murileon on 31.05.2009 at 08:42:19

SanJin wrote on 31.05.2009 at 01:12:21:
Huh...very zanimivo tole z blokadami in povezavo s preteklostjo.

Kot sem že v pogovorih s prijatelji in psihologi v preteklosti ugotovil, imam ogromno predsodkov, ki izvirajo ravno iz domačega okolja, iz družine, vzgoje, stalno ponavljajočih se vzorcev skrivanja, igranja in pretvarjanja, kjer bi zaradi drugih moral biti drugačen, kot sem. Nekaterih balastov se uspe človek znebiti s samozavestjo in drugačnim načinom življenja, nekateri pa ostanejo globoko zakoreninjeni in človek le težko najde ustrezne vzvode, s katerimi se takšne probleme izkorenini.

Pa da ne filozofiram o tem preveč - očitno bo res čas, da se prestavim na drug tir, da spremenim nekaj v življenju, le način in energijo bom moral najti.
Ali pa malo sreče, da me tok življenja sam vrže na drug tir...samo v tem primeru izgubim kontrolo nad dogajanjem, kar ni ravno najbolje. Najraje bi videl, da mi nek strokovnjak točno pove: to in to moraš počet, pa boš uspel  ::)

...zgubil sem nit, bil prekinjen...


Noben strokovnjak ti ne more rečt, to in to je treba narediti, ker so spremembe procesi na katere vplivajo nasveti drugih, nasveti strokovnjakov, kup uvidov do katerih pridemo in, kar je najbolj važno, akcija, akcija, akcija,.... Če je nekje zavora, to ozavestiti in delati proti zavori, pa se človek sčasoma navadi. Eno navado, ki ga blokira zamenja z novo koristnejšo navado. Da pa se to naredi, pa je treba delati, delati, delati. Še enkrat, vse to so počasni procesi s prekinitvami, pospeški, pavzami,.....
To z levo stranjo in dušenjem je malo sumljivo. A si šel na kak EKG pregled? Nezavedno precej dobro opazi počutje telesa. Nas lahko naš miselni, domišljijski, sanjski svet hitro zavede, sanje pa ne. Jaz sem npr. zdaj tri dni zapored intenzivno delal na fitnesu in bil seveda odločen, da grem danes spet. No, ponoči sem sanjal, kako imam težave s kolenom, pa hrbtenico, pa kako sem kronično prehlajen,....in sem prišel do zaključka, da sanje kažeko, da pretiravam......in poslušal jih bom, danes bom počival.

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by SanJin on 31.05.2009 at 17:21:14
Presenečate me vsi po skupaj z odgovori...hvala kot prvo  :)

No, o sanjah kot diagnostiki nisem še nikoli razmišljal. Je pa res, da sem bil že večkrat na urgenci zaradi, kako naj rečem..."skup padanja", nekega pritiska in nabijanja v prsnem košu, vrtoglavice...in vse to se je vedno pojavljalo zvečer, ko sem se umiril in šel spat. Kot neki napadi panike, ker čutim, da nekaj v telesu ni prav.
Pa so bili vedno EKG-ji BP, krvne preiskave na urgenci niso nikoli pokazale nobenega pokazatelja infarkta, tako da me je to malo pomirilo.

Imam pa zelo stresno službo...oz. sem jo imel, sedaj se malo umirja zadeva, ampak kljub temu sem stalno pod pritiskom, že več let konstantno, pretežno s finančnimi problemi, pa tudi sam posel je stres, kar ne morem službenih stvari pustiti v delovnem času, ampak jih nosim domov, delam popoldan, zvečer, čez vikende...
No in zaradi tega so me vsi dohtarji vedno obravnavali kot tipično osebo pod stresom, ker tudi nikoli nisem prijamral, joooj, jojjj, boliiiii, pomagejte, ampak sm stisnu zobe, se umiril, pa so pač presodili, da je samo stres.
Tako je pač ugotovil tudi kardiolog.

Mogoče samo več gibanja, pa cigarete stran, pa bo že to sprememba.
In to, kar praviš, je čisto res - delat, delat in delat je treba, pridobit nove navade in jih ponavljat, ponavljat in ponavljat, dokler ne pridejo v rutino, da izrinem stare, škodljive navade.
NA tem pa bo treba še precej narest.

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by Robi on 31.05.2009 at 20:15:20
Da te nekdo duši, je odraz tvojega psihofizičnega stanja.
Predlagam, da poiščeš strokovno pomoč in začneš reševati svoje "zadušene" potlačene težave.
Omedlevice so izraz, da je tvoje telo preobremenjeno in se enostavno izklopi, da ga ne bi "skuril". Verjetno že neke vrste epilepsija.
Za začetek bi lahko opustil kajenje, saj bi s tem možgani dobili več kisika in s tem več energije.

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by SanJin on 01.06.2009 at 05:39:39
Robi, strokovno pomoč sem že pred časom poiskal in redno tedensko hodil k psihoterapevtki, ki je pač vlekla iz mene stare, zakoreninjene in z vzgojo pridobljene navade, ki me dušijo. Vendar je bil njen pristop nekako preveč klišejski, premalo inovativen, rahlo preveč je vedela vnaprej, še preden sem ji razkril svojo verzijo...dokler me na koncu ni posredno obsodila, da mi pri moji partnerki pravzaprav ni všeč ona, ampak njena mladoletna hčer...na tak psihoterapevtski odnos sem pa rahlo znorel in je imela srečo, da sem jo nahrulil samo preko e-maila.
Tako da sem rahlo skeptičen pri iskanju novega - da bom spet dal 1000 ali več Evrov in potem ugotovil, da je terapevt samo povprečen človek, ki mi ne more pomagati nič bolj, kot si lahko pomagam sam? Nak, hvala...si bom pa raje sam pomagal.

Ostali nasveti so pa na mestu, le počakat moram, da me piči primeren trenutek za odločitev, da preneham kadit.

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by murileon on 01.06.2009 at 07:00:11

SanJin wrote on 01.06.2009 at 05:39:39:
Robi, strokovno pomoč sem že pred časom poiskal in redno tedensko hodil k psihoterapevtki, ki je pač vlekla iz mene stare, zakoreninjene in z vzgojo pridobljene navade, ki me dušijo. Vendar je bil njen pristop nekako preveč klišejski, premalo inovativen, rahlo preveč je vedela vnaprej, še preden sem ji razkril svojo verzijo...dokler me na koncu ni posredno obsodila, da mi pri moji partnerki pravzaprav ni všeč ona, ampak njena mladoletna hčer...na tak psihoterapevtski odnos sem pa rahlo znorel in je imela srečo, da sem jo nahrulil samo preko e-maila.
Tako da sem rahlo skeptičen pri iskanju novega - da bom spet dal 1000 ali več Evrov in potem ugotovil, da je terapevt samo povprečen človek, ki mi ne more pomagati nič bolj, kot si lahko pomagam sam? Nak, hvala...si bom pa raje sam pomagal.

Ostali nasveti so pa na mestu, le počakat moram, da me piči primeren trenutek za odločitev, da preneham kadit.


Hja, mogoče je bila slaba psihoterapevtka ali pa so se pojavili silni odpori, ker je nespretno zadela na kako hudo boleče mesto, kot se nam amaterjem na tem portalu pogosto dogaja. Zaradi ene slabe izkušnje ni smiselno obsoditi celotne dejavnosti, ampak poiskati kako drugo obliko. Mogoče skupinsko, kjer lahko samo poslušaš, kako drugi delajo in že iz tega dobiš dovolj zase.
Glede na to, da si skozi pisanja malo več povedal o sebi, bi še malo interpretiral simbol monitorja iz sanj, ki si jih delil z nami.
Na predpotopnem monitorju se pokaže napis, ki govori o veselju in o kraju, kjer si dolga leta živel. Sanje verjetno govorijo o tem, da se želiš vrniti tja, ker si bil tam srečnejši. Sanje pa dajo ta napis na en predpotopni monitor, ki je popolnoma zastarel in je v današnjem svetu, ki je doživel en kup sprememb, neuporaben. Sanje ti hočejo pokazati, da si se tudi ti že toliko spremenil, da te star način življenja več ne more zadovoljiti in bi z umikom bil spet nesrečen. Zato moraš nujno vzpostaviti neke notranje mehanizme, s katerimi boš lahko stres kanaliziral drugam. Prenehanje kajenja bo stres samo še povečalo. Sam sem v podobni situaciji, ko moram sobivati z najstnikom, ki ni moj. To res ni enostavno. Če se ukvarjaš z njim je slabo, če se ne ukvarjaš, je še slabše. Nujno pa je potrebno vzpostaviti hierarhijo, da je jasno, kje je otrokovo mesto, tako dobiš več prostora, da lahko zadihaš. Ker,..., ženske po navadi človeka v odnosu tudi hitro začnejo dušiti, ker prepogosto svojih težkih emocij nimajo pod kontrolo; verjetno partnerka ni sposobna neke empatije do tebe, ker se mora, kot večina žensk, ukvarjati sama s sabo, pa boji se za hčer in jo prekomerno ščiti....Če človek sam ne poskrbi zase, mu nihče ne more pomagati. Meje so tisto, o čemer tečejo besede na tem direktoriju zadnje čase. Glede na to, da doživljaš v službi hud stres, jih verjetno ne znaš postavljati, verjetno pa jih ne znaš postavljati tudi doma. Verjetno vse napisano nima veze s tabo, sem deloma kar na pamet napisal neko svojo izkušnjo...., ki je verjetno zelo tipična in sem si jo zato dovolil napisati.
No, sanje torej govorijo, da poti nazaj ni, zato je nesmiselno trošiti energijo z nostalgičnimi mislimi. Treba se je ukvarjati s sedanjo situacijo, jo razumeti, ozaveščati in na ta način graditi manj stresno prihodnost. Če drugi niso sposobni imeti empatije do tebe, še ne pomeni, da jim je treba nesenzibilnost vrniti. Prehitro pademo v vojna stanja, ki so silno stresna. Moram povdariti, da empatija ni sočustvovanje z drugimi, ampak vpogled v drugega. Če nekdo nate emocionalno pritiska, že s tem, ko znaš pritisk identificirati, postaviš mejo in se te zadeva že bistveno manj dotakne. Pa treba si je dati dovoljenje, da kdaj popizdiš, pokažeš zobe in se zaščitiš, ko je pravi trenutek seveda, da zgradiš avtoriteto.... Skratka, meje. No, tudi  sočustvovanje je potrebno, ker drugače se hitro pojavi led in stres je spet večji.
Sanje ti lahko pri učenju veliko pomagajo.
Veliko sem nametal, verjetno tudi veliko neuporabnega. Vzemi, če ti kaj sede in zavrži, če ti je kaj mimo.

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by Robi on 01.06.2009 at 18:23:29

Quote:
le počakat moram, da me piči primeren trenutek za odločitev, da preneham kadit.

Jaz ne bi čakal, da bi me kaj pičlo.
Ker to lahko precej boli.

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by Devi on 01.06.2009 at 19:24:23

SanJin wrote on 01.06.2009 at 05:39:39:
Nak, hvala...si bom pa raje sam pomagal.

fajn :)
sej kdo te pa bolj pozna k se sam..

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by Robi on 01.06.2009 at 20:58:03
To že.
Je pa težko biti nepristranski.

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by Devi on 01.06.2009 at 22:48:00
Nekomu, ki te ne pozna, pa po moje še težje, ker ima za pomoč zgolj svoje predstave.


un črn ekran z napisom me je asociiral na prvo sceno iz matrixa.. kjer mu je ekipa izven matrice poslala msg, da ga pridejo iskat da mu pokažejo svet tak kot je..

men se sanje ne zdijo slabe al pa ogrožujoče, če bi ble, zihr ne bi za njimi ostal prijeten občutek. pač so pritegnile pozornost na
navzočnost
napetost
grlo, izražanje, zadrževanje
strah/zaupanje

zadušeno grlo al pa tiščanje v grlu (pa nezmožnost nosit verižice, pulije, se pokrivat okol vratu in podobne stvari) sem jes ponavad doživela, ko sem tolk tiščala vase stvari, ki bi jih mogla povedat, da me je hotlo zadušit od jeze. grlo je center volje. da upravljaš svoje življenje po svoje. da si kdor hočeš bit. če se odločiš, da iz nekega razloga ne boš al pa ne moreš, se zna to kar precej fizično izrazit.

in tvoje telo se mi zdi dost občutljivo, hitro fizično izrazi čustvene al pa psihične napetosti. kar je dobro, ker to pomeni, da se telo očitno pogovarja s tabo. ker ga zgleda hočeš poslušat. verjetno je boljše da skup padeš, pa te to prisili da začneš iskat spet en normalen bioritem, ko da se ne dogaja nič, potem te pa nekega dne kap zadane in je konec srečne zgodbe..

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by SanJin on 03.06.2009 at 02:23:48

wrote on 01.06.2009 at 16:30:53:
*moj naziv*

BP, a te lahko prosim, da iz svojega posta umakneš moj pravi nadimek? Očitno tale YaBB kljub izbrani opciji, naj se login ime NE prikazuje, slednjo lepo prikaže ko klikneš "reply", tako da mogoče niti nisi opazil, da je moje prikazno ime drugačno od login imena. Ampak očitno me je pod login imenom preveč lahko prepoznati, zato, prosim, da popraviš svoj prispevek in iz njega umakneš moje (login) ime.
Tenx :)

Kar se pa ostalega tiče, pa pritrdim in prikimam predvsem na tvoj zadnji odstavek, kjer ugotavljaš, da se je treba zbudit iz lebdenja na vodi, začet plavat, ne pa da te tok nosi, kamorkoli pač nanese.
Tudi sam se v obdobjih nemoči, depresije, preobremenitev vse prevečkrat zalotim, da izgubljam vizijo, cilje, da me delo in ustvarjanje več ne veseli, da mi novi dnevi življenja ne prinašajo veselja in samo akcija, akcija, akcija je potrebna, da se človek reši iz takšnega (zadušljivega) stanja pasivnosti.

DEVI piše o podobnem, vendar s svojega vidika - kadar ne moreš, ne zmoreš ali pač iz kakršnegakoli razloga nisi to, kar dejansko si in v bistvu začneš postajat tujec samemu sebi - to duši, stiska, pritiska in verjetno je tudi pri meni enak vzrok za podobne občutke.

MURELOIN je napisal precej koristnega (zame), čeprav so pogonski mehanizmi in vzroki precej drugačni, od mojih.
Moja partnerka, recimo, je (bila) daleč od orisa neke zadušljive ženske, ki se mora ukvarjati sama s sabo, ampak se je še kako ukvarjala z mano, kar je godilo obema.
Drži pa kot pribito vse rečeno o postavljanju meja - teh res ne znam postaviti in zelo hitro se lahko zgodi, da mi človek pride preblizu, začne upravljati z mano, manipulirati, podredim se njegovim načrtom, ukazom, ker v osnovi želim ustreči, biti dober, pomagati...in tu se začne izkoriščanje, moje nezadovoljstvo, pritiski, stres...dokler ne popizdim. Ampak takrat je že prepozno, kajti to je ponavadi le krik padajočega v prepad in posledice so neizbežne - le jasno sem dal vedeti, da me je/bo bolelo.

NAČRT
Zadal sem si par drobnih nalog, izzivov samemu sebi, ki me sicer kot drobnarije ne obremenjujejo preveč, bi mi pa veliko pomenilo soočenje z njimi in končna zmaga sem ter tja z katerim od teh izzivov.
Tako nekako začenjam borbo s samim sabo oz. s tistim delom mene, ki me moti, ki je kot tujek prirastel k telesu zaradi napačne vzgoje, družbe in napačnih lastnih odločitev. Ne morem vsega odmetati naenkrat, ker so tudi te napake del moje konstrukcije in verjetno bi se sesul, če bi jih vse naenkrat odstranil. Malo po malo pa bo verjetno šlo, verjamem v to, in moje bitje bo samo naredilo nove opornike tam, kjer bom zarjavele kose odstranil.

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by Robi on 03.06.2009 at 02:49:13

Quote:
DEVI piše o podobnem, vendar s svojega vidika - kadar ne moreš, ne zmoreš ali pač iz kakršnegakoli razloga nisi to, kar dejansko si in v bistvu začneš postajat tujec samemu sebi - to duši, stiska, pritiska in verjetno je tudi pri meni enak vzrok za podobne občutke.

MURELOIN je napisal precej koristnega (zame), čeprav so pogonski mehanizmi in vzroki precej drugačni, od mojih.
Moja partnerka, recimo, je (bila) daleč od orisa neke zadušljive ženske, ki se mora ukvarjati sama s sabo, ampak se je še kako ukvarjala z mano, kar je godilo obema.
Drži pa kot pribito vse rečeno o postavljanju meja - teh res ne znam postaviti in zelo hitro se lahko zgodi, da mi človek pride preblizu, začne upravljati z mano, manipulirati, podredim se njegovim načrtom, ukazom, ker v osnovi želim ustreči, biti dober, pomagati...in tu se začne izkoriščanje, moje nezadovoljstvo, pritiski, stres...dokler ne popizdim. Ampak takrat je že prepozno, kajti to je ponavadi le krik padajočega v prepad in posledice so neizbežne - le jasno sem dal vedeti, da me je/bo bolelo.

Pravzaprav si si že sam odgovoril, kaj je vzrok težav.
Vzgajan si bil v tem smislu, da služiš drugim in da je s tujo srečo pogojena tvoja.
Ker pa drugih nikoli ni možno zadovoljjiti, to vodi v stanje izgorelosti.

Za reševanje težave, naj bo telo tisti glas, ki bo povedalo kdaj je dovolj in kdaj se je treba ustaviti.
Če prisluhneš telesu, bo ti sporočilo, kje je reba postaviti meje. Um ima svoje meje, katere ne upoštevajo občutkov telesa. Zato ga je treba naučiti, da bo vedel.

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by SanJin on 04.06.2009 at 10:58:02
ZANIMIVO - SANJE AGAIN

Tole moram podeliti z vami, čeprav ne bi želel nikogar obremenjevati ali prositi za nove razlage, saj je veliko tega že bilo odgovorjenega in veliko truda ste vložili v razlage. Ampak sinoči oz. danes zjutraj sem prvič po dolgem času zopet posanjal svojo klasik nočno moro izpred 20, 25 let, ki jo moram podeliti z vami.

Na kratko bi moji velikokrat sanjani nočni mori iz osnovne šole, lahko rekel "strmoglavljen avion me bo ubil", vendar nikoli ne posanjam zadnjega trenutka, ampak le neizogibno grožnjo, ki se bo tgodila čez par trenutkov.
Dogaja se veno v različnih okoljih in okoliščinah, enkrat je na havajih, drugič scena iz vojnih filmov, potem velikokrat je bila scena otroške igre na travnikih...skratka, okolje, družba, letni čas, vse to je vedno drugačno, NA KONCU pa se VEDNO ponovi ista scena:

Na nebu, tako na relativno nizki višini, recimo max. 300-500m višine in nekako 500m daleč, zagledam trup ogromnega letala, ki strmoglavlja. Začetna smer strmoglavljanja je vedno rahlo odmaknjena od moje smeri, tako da vedno vem, da bo strmoglavilo, ampak vedno upam, da NE bo padlo name, vendar potem med padanjem vedno spremeni smer in se usmeri proti meni...praktično ko letalo že "zanaša" v zraku, tako da je zadnja scena, ko letalo nekako bočno nese proti lokaciji, kjer se nahajam jaz...
potem se pa sanje nehajo. Vedno se nehajo v tem trenutku.

In vedno mi, kao, v tem trenutku dajo čas za reakcijo, ki pa seveda ne more biti nevem kaj - kaj naj jaz odreagiram proti letalu?
Tokrat sem imel na voljo, da se skrijem med palete zloženih žalkljev cementa, dogajalo pa se je na železniški postaji v KRŠKEM. Zopet Krško, kot v prvotnih sanjah o dušenju!

Prav zanimivo...kaj neki mi sporočajo sanje, kaj želijo, da ukrenem?

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by plesnamesecu on 04.06.2009 at 11:24:05
Mene tvoje ponavljajoče se sanje spominjajo na to, da ti je okolje naložilo več bremena kot ga lahko otrok prenese. Da izražajo poskus spopada s prekomernim stresom. Lahko, da se ti sedaj dogaja nekaj, kar je obudilo spomin na ta stres oz. mu je podobno. Sem spada tudi obujanje spomina na rojstni kraj (v sanjah in realnosti).

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by murileon on 04.06.2009 at 11:34:21

SanJin wrote on 04.06.2009 at 10:58:02:
ZANIMIVO - SANJE AGAIN

Tole moram podeliti z vami, čeprav ne bi želel nikogar obremenjevati ali prositi za nove razlage, saj je veliko tega že bilo odgovorjenega in veliko truda ste vložili v razlage. Ampak sinoči oz. danes zjutraj sem prvič po dolgem času zopet posanjal svojo klasik nočno moro izpred 20, 25 let, ki jo moram podeliti z vami.

Na kratko bi moji velikokrat sanjani nočni mori iz osnovne šole, lahko rekel "strmoglavljen avion me bo ubil", vendar nikoli ne posanjam zadnjega trenutka, ampak le neizogibno grožnjo, ki se bo tgodila čez par trenutkov.
Dogaja se veno v različnih okoljih in okoliščinah, enkrat je na havajih, drugič scena iz vojnih filmov, potem velikokrat je bila scena otroške igre na travnikih...skratka, okolje, družba, letni čas, vse to je vedno drugačno, NA KONCU pa se VEDNO ponovi ista scena:

Na nebu, tako na relativno nizki višini, recimo max. 300-500m višine in nekako 500m daleč, zagledam trup ogromnega letala, ki strmoglavlja. Začetna smer strmoglavljanja je vedno rahlo odmaknjena od moje smeri, tako da vedno vem, da bo strmoglavilo, ampak vedno upam, da NE bo padlo name, vendar potem med padanjem vedno spremeni smer in se usmeri proti meni...praktično ko letalo že "zanaša" v zraku, tako da je zadnja scena, ko letalo nekako bočno nese proti lokaciji, kjer se nahajam jaz...
potem se pa sanje nehajo. Vedno se nehajo v tem trenutku.

In vedno mi, kao, v tem trenutku dajo čas za reakcijo, ki pa seveda ne more biti nevem kaj - kaj naj jaz odreagiram proti letalu?
Tokrat sem imel na voljo, da se skrijem med palete zloženih žalkljev cementa, dogajalo pa se je na železniški postaji v KRŠKEM. Zopet Krško, kot v prvotnih sanjah o dušenju!

Prav zanimivo...kaj neki mi sporočajo sanje, kaj želijo, da ukrenem?



Nate pada človeška kreacija, tehnološki dosežek. Ti si tu popolnoma nemočen. Sam bi rekel, da si kot otrok živel v precej naprednem okolju (v bistvu nas je kar nekaj generacij živelo v varnem okolju socializma), zato nisi mogel razviti ustrezne konstruktivne kritike oziroma konstruktivnega dvoma v svet, v katerem si živel. Cela družba je bila na nek način kastrirana, razen redkih posameznikov, ki so malo štrleli iz povprečja. Ker ni bilo smisla ali pravice dvomiti, nisi mogel razviti mehanizmov, kako se rešiti, če ta svet odpove.
Kot otrok neke moči kakrkoli spremeniti nisi imel. Kot otroci smo zacementirani v varni svet primarne družine, ki nam nudi varnost. Kot otrok si na nezavednem nivoju očitno zaznaval, da primarno okolje in njihov svet ni tako zelo varen in si se bal.
Zdaj se je nevarnost spet pojavila. Tokrat imaš boljše pogoje. V času od otroštva do sedaj si uspel spoznati, da je za gradnjo varnih zavetišč potreben predvsem vezni material, cement. Vse to je seveda simbolično in spada na psihološko-energetski nivo. Skratka poznaš sestavine varnega okolja. Če ta cement pravočasno uporabiš za gradnjo zatočišča-zavetišča, to letalo več ne bo grozeče. Na trenutke še vedno padaš v vzorec, kjer si bil kot otrok: majhen, nemočen pred tistim, kar naredijo "odrasli". Važno je to, da material (znanje in energetski potencial) imaš. Mogoče bi lahko bil cement simbol za socialno mrežo....mogoče pa kaže na tvojo sposobnost oziroma potenciale.
Letalo, kot nekaj tehnološkega, kaže na to, da te ne ogrožajo emocije, ampak proizvodi inteligence. Skratka, ne dušijo te emocije drugih ali tvoje, ampak bolj tvoj pogled na svet, tvoja prepričanja ali pa prepričanja drugih do katerih ne zmoreš zgraditi prave distance, ker zgledajo tako hudičevo napredna in inteligentna, tako zapeljiva ;), da si pravi magnet za njih in ni druge, kot da pristanejo na tebi.

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by Nahatee on 04.06.2009 at 11:37:31

SanJin wrote on 04.06.2009 at 10:58:02:
ZANIMIVO - SANJE AGAIN

Tole moram podeliti z vami, čeprav ne bi želel nikogar obremenjevati ali prositi za nove razlage, saj je veliko tega že bilo odgovorjenega in veliko truda ste vložili v razlage. Ampak sinoči oz. danes zjutraj sem prvič po dolgem času zopet posanjal svojo klasik nočno moro izpred 20, 25 let, ki jo moram podeliti z vami.

Na kratko bi moji velikokrat sanjani nočni mori iz osnovne šole, lahko rekel "strmoglavljen avion me bo ubil", vendar nikoli ne posanjam zadnjega trenutka, ampak le neizogibno grožnjo, ki se bo tgodila čez par trenutkov.
Dogaja se veno v različnih okoljih in okoliščinah, enkrat je na havajih, drugič scena iz vojnih filmov, potem velikokrat je bila scena otroške igre na travnikih...skratka, okolje, družba, letni čas, vse to je vedno drugačno, NA KONCU pa se VEDNO ponovi ista scena:

Na nebu, tako na relativno nizki višini, recimo max. 300-500m višine in nekako 500m daleč, zagledam trup ogromnega letala, ki strmoglavlja. Začetna smer strmoglavljanja je vedno rahlo odmaknjena od moje smeri, tako da vedno vem, da bo strmoglavilo, ampak vedno upam, da NE bo padlo name, vendar potem med padanjem vedno spremeni smer in se usmeri proti meni...praktično ko letalo že "zanaša" v zraku, tako da je zadnja scena, ko letalo nekako bočno nese proti lokaciji, kjer se nahajam jaz...
potem se pa sanje nehajo. Vedno se nehajo v tem trenutku.

In vedno mi, kao, v tem trenutku dajo čas za reakcijo, ki pa seveda ne more biti nevem kaj - kaj naj jaz odreagiram proti letalu?
Tokrat sem imel na voljo, da se skrijem med palete zloženih žalkljev cementa, dogajalo pa se je na železniški postaji v KRŠKEM. Zopet Krško, kot v prvotnih sanjah o dušenju!

Prav zanimivo...kaj neki mi sporočajo sanje, kaj želijo, da ukrenem?


Letalo je povezano s tabo ni ločeno od tebe, nekaj pred čemer bežiš si želiš da strmoglavi stran a vedno se usmeri proti tebi, ker je del tebe, ne moreš zbežati.  
Kot bi ga upravljal z daljincem a na koncu izgubiš kontrolo nad letalom, ker noče stran, vedno gre proti tebi, kot bumerang.  Z večkjo silo ko ga vržeš stran, z večjo silo prileti nazaj.  :)

Mogoče je tole letenje povezano s strahom pred neuspehom, vedno veš da bo strmoglavilo in vedno spremeni smer proti tebi, kot neko negativno razmišljanje ne bo uspelo in povozilo me bo.

V sanjah se ti pojavlja Krško, kar kaže vezanost na ta kraj.  

Lep pozdrav  :)

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by SanJin on 04.06.2009 at 14:16:05
Obema hvala za analizo in odgovore :)

Ja, se ujema vse napisano!
ŽE kot otrok sem bil nekako bolj tehnično usmerjen in stremel po inovacijah, ki jih pa nisem mogel uveljavljati, ker sem imel premalo moči, premalo vpliva.

Ko so kopali jarke za telefon po naši vasi, sem si tako želel, da bi zraven potegnili še kable za kabelsko, kar bi bilo z mojega vidika upravičeno in tehnično napredno, ampak tega nisem mogel doseči.
Potem sem risal in delal načrte, kako bi avtomobile lahko poganjali z električnimi motorji, namesto na smrdljiv bencin, pa sem bil prezgoden za takšne ideje.
In še pa še tega - to je iz obdobja mojih "letalskih" sanj. Takrat sem imel ponavljajoče tudi sanje, da lebdim, tako stoje, la kakšnih 10-20 cm nad tlemi, ampak imam pač moč, da se dvignem od tal in tako lebde preiskujem okolico.

No, kasneje, po končani srednji šoli, pa sem uspel kar nekaj teh svojih tehnoloških domislic uveljaviti. Z leti sem celo uspel priti tako daleč, da se nekaj mojih inovacij dandanes vozi v praktično vseh novejših avtomobilih tega sveta, ogromno mojih stvaritev v podjetjih je še dandanes v intenzivni uporabi in to so leta, ko nisem imel niti mor niti čudnih sanj.

Zadnjih par let pa sem zabredel v dolgove, v novi službi dosegel nezavidno raven stresa, na ljubezenskem področju sem zašel na stranpota in nisem upal ven...suma sumarum, globoko padel v depresijo, izgubil vizije, voljo do dela, nič več nisem ustvarjal za svoje veselje, samo za druge in za denar...
...tako da se ujema vse, kar sta ugotovila - padel sem nazaj v situacijo, kjer sem nemočen kot otrok (velike firme me pritiskajo, da plačam račune, pa ne morem), tehnologija mi uhaja iz nadzora (vse, kar sem leta in leta gradil, računalniki, tehnične zadeve, sedaj stagnira, ker nimam volje dograjevati, delati na tem) in to me očitno zelo, zelo mori.

Pišem tole kot neke vrste blog, zato hvala vsem, ki prispevate svoje komentarje :)

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by titud on 04.06.2009 at 14:50:11
Po moje se sta bo ne dogaja nič tko nepričakovanega, da se ne bi dalo speljat. Zaključuješ en krožni, lahko bi temu rekli inflaltorni življenski  ciklus, zgrajen na mladostnih sanjarijah, ki se izteka v neke vrste prizemljenost. Ta prizemljenost je katastrofalna samo iz perspektive tvoje ga inflatotrnega jaza, iz celostne življenske perspektive pa samo vrnitev 'domov', na začetek novega ciklusa. Seveda ta dom ni več isto kot je bil, čeprav se javlja njegovo občutje skoz simbole kraja (krško), ampak je treba na novo vzpostavit zavetišče v seb na temelju izkušenj izvornega doma (krško) in potovanja, na katerem si v bistvu samo  zbiral 'material' za to novo zatočišče....    

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by murileon on 04.06.2009 at 14:54:57

SanJin wrote on 04.06.2009 at 14:16:05:
Obema hvala za analizo in odgovore :)

Ja, se ujema vse napisano!
ŽE kot otrok sem bil nekako bolj tehnično usmerjen in stremel po inovacijah, ki jih pa nisem mogel uveljavljati, ker sem imel premalo moči, premalo vpliva.

Ko so kopali jarke za telefon po naši vasi, sem si tako želel, da bi zraven potegnili še kable za kabelsko, kar bi bilo z mojega vidika upravičeno in tehnično napredno, ampak tega nisem mogel doseči.
Potem sem risal in delal načrte, kako bi avtomobile lahko poganjali z električnimi motorji, namesto na smrdljiv bencin, pa sem bil prezgoden za takšne ideje.
In še pa še tega - to je iz obdobja mojih "letalskih" sanj. Takrat sem imel ponavljajoče tudi sanje, da lebdim, tako stoje, la kakšnih 10-20 cm nad tlemi, ampak imam pač moč, da se dvignem od tal in tako lebde preiskujem okolico.

No, kasneje, po končani srednji šoli, pa sem uspel kar nekaj teh svojih tehnoloških domislic uveljaviti. Z leti sem celo uspel priti tako daleč, da se nekaj mojih inovacij dandanes vozi v praktično vseh novejših avtomobilih tega sveta, ogromno mojih stvaritev v podjetjih je še dandanes v intenzivni uporabi in to so leta, ko nisem imel niti mor niti čudnih sanj.

Zadnjih par let pa sem zabredel v dolgove, v novi službi dosegel nezavidno raven stresa, na ljubezenskem področju sem zašel na stranpota in nisem upal ven...suma sumarum, globoko padel v depresijo, izgubil vizije, voljo do dela, nič več nisem ustvarjal za svoje veselje, samo za druge in za denar...
...tako da se ujema vse, kar sta ugotovila - padel sem nazaj v situacijo, kjer sem nemočen kot otrok (velike firme me pritiskajo, da plačam račune, pa ne morem), tehnologija mi uhaja iz nadzora (vse, kar sem leta in leta gradil, računalniki, tehnične zadeve, sedaj stagnira, ker nimam volje dograjevati, delati na tem) in to me očitno zelo, zelo mori.

Pišem tole kot neke vrste blog, zato hvala vsem, ki prispevate svoje komentarje :)


A je možno, da palete s cementom simbolizirajo fizično garanje, ki ti preprečuje, da bi se posvetil tehnološkim stvarem, kjer si močan ?
Tehnološko zastarel monitor iz prvih sanj se tudi ujema s tem, kar si danes pisal. Bo treba napovedati stečaj in začeti znova :). Upam, da ni tako hudo.... Vedno je čas za nove začetke, takrat pride kup nove energije, ki da človeku novi zagon. Konec, koncev, letala se še vedno lepijo nate, le upam, da tokrat ne simbolizirajo zastarele, izživete energije. Verjetno ne, ker so letala še vedno pojem visoke tehnologije.

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by bp on 04.06.2009 at 16:52:08
Meni se je zgodilo, da me tisto, kar me je včasih poganjalo in me je mimo raznih problemov poneslo skozi dvajseta in lep del tridesetih, ne žene več. Imava podobno pot za sabo. Za vsako ceno vztrajat na stari poti nima vedno smisla, če ni več zagona. Tisto. kar je pred mano, se pa bolj počasi lušči iz megle. Do takrat pa bom poskusil sam in z ljudmi, ki mi pridejo blizu in me sprejmejo, občutit trenutek. Sem pa bil vedno preveč pazljiv, da bi se pustil potunkat v kakšne večje probleme.

bp

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by Devi on 04.06.2009 at 17:44:17
Kako je kej s tvojimi backup plani? A jih imaš? Ko se lotevaš vseh teh poslov, imaš kej zasilnih rešitev, če grejo stvari narobe? Men je ob tem letalo prišlo na misel: what goes up, must come down.. letalo je že res podoba nekega tehnološkega razvoja, je (leteče) mogoče neka manifestirana ideja. Ampak vzleta z zemlje in na tla se vrača. Ne more ostat v zraku. Razmišljaš o pristanku ko lansiraš kako idejo? Imaš mehanizme za reševanje okvar? Letalo strmoglavlja. Nekako mora prit na tla, vse se vrne na tla. Ampak zakaj strmoglavlja? Moglo bi pristat. Zakaj ne pristane? Kje se je zalomilo? Premalo zaščit?

Title: Re: Ufff, kakšne sanje - nekdo me duši
Post by SanJin on 04.06.2009 at 23:48:23
@MURILEON
Možno, jp...res se zadnje čase ne morem posvečat področjem, kjer sem dober, ker se moram ukvarjat s kopico meni zelo neprijetnih zadev. Kot samostojni podjetnik moraš biti deklica za vse, kjer mi je pa najtežje urejat vso papirologijo, računovodstvo, pri tem pa še hude finančne težave v štartu, tako da bo malo za razmislit, če je to zame prava pot.

@BP
Hmmm...navezujoč se na prejšnje poste, imaš mogoče prav - spremenit bo treba pogonske sklope, kajti očitno me trenutno ne vodijo več isti vzgoni, ne najdevam več energije v istih idejah, kot včasih. Mogoče težim k ustvarjanju družine, umiritvi situacije, vnosu več reda v življenje.
Se pa, tako kot praviš, tudi pri meni počasi, počasi lušči iz megle in upam, da bom pravočasno preklopil na to, kar prihaja.

@DEVI
Tole si pa usekala žebljico na glavico!
Nak...nimam backup planov, ali pa so nerealni. Inravno zato mi uspeva večkrat ustvariti nekaj, česar se večina drugih niti ne upa začeti, kajti nimajo korajže, ne upajo, preveč megalomansko se jim zdi in se ne čutijo sposobne. Jaz pa rinem in rinem, tudi z glavo skozi zid in zvečine uspem...
...ampak če NE uspem, ma pa definitivno čaka polomija, vsaj zame in skoraj vedno finančna polomija. In to se mi je zgodilo že večkrat. Jaz sem svoje speljal, zavidne rezultate dosegel, tisti, ki so bili pa zadolženi za trženje oz. za finance, so se pa zlomili, odpovedali ali v par primerih celo pobasali fičnke in izginili.
Nak, nikoli si ne naredim načrta za pristajanja, vedno samo za vzlet in tule bom rabil pošten razmislek, kajti ta ista napaka se mi pojavlja že od nekdaj, pa še me ni izučilo.

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.