SanJin wrote on 04.06.2009 at 10:58:02:ZANIMIVO - SANJE AGAIN
Tole moram podeliti z vami, čeprav ne bi želel nikogar obremenjevati ali prositi za nove razlage, saj je veliko tega že bilo odgovorjenega in veliko truda ste vložili v razlage. Ampak sinoči oz. danes zjutraj sem prvič po dolgem času zopet posanjal svojo klasik nočno moro izpred 20, 25 let, ki jo moram podeliti z vami.
Na kratko bi moji velikokrat sanjani nočni mori iz osnovne šole, lahko rekel "strmoglavljen avion me bo ubil", vendar nikoli ne posanjam zadnjega trenutka, ampak le neizogibno grožnjo, ki se bo tgodila čez par trenutkov.
Dogaja se veno v različnih okoljih in okoliščinah, enkrat je na havajih, drugič scena iz vojnih filmov, potem velikokrat je bila scena otroške igre na travnikih...skratka, okolje, družba, letni čas, vse to je vedno drugačno, NA KONCU pa se VEDNO ponovi ista scena:
Na nebu, tako na relativno nizki višini, recimo max. 300-500m višine in nekako 500m daleč, zagledam trup ogromnega letala, ki strmoglavlja. Začetna smer strmoglavljanja je vedno rahlo odmaknjena od moje smeri, tako da vedno vem, da bo strmoglavilo, ampak vedno upam, da NE bo padlo name, vendar potem med padanjem vedno spremeni smer in se usmeri proti meni...praktično ko letalo že "zanaša" v zraku, tako da je zadnja scena, ko letalo nekako bočno nese proti lokaciji, kjer se nahajam jaz...
potem se pa sanje nehajo. Vedno se nehajo v tem trenutku.
In vedno mi, kao, v tem trenutku dajo čas za reakcijo, ki pa seveda ne more biti nevem kaj - kaj naj jaz odreagiram proti letalu?
Tokrat sem imel na voljo, da se skrijem med palete zloženih žalkljev cementa, dogajalo pa se je na železniški postaji v KRŠKEM. Zopet Krško, kot v prvotnih sanjah o dušenju!
Prav zanimivo...kaj neki mi sporočajo sanje, kaj želijo, da ukrenem?
Nate pada človeška kreacija, tehnološki dosežek. Ti si tu popolnoma nemočen. Sam bi rekel, da si kot otrok živel v precej naprednem okolju (v bistvu nas je kar nekaj generacij živelo v varnem okolju socializma), zato nisi mogel razviti ustrezne konstruktivne kritike oziroma konstruktivnega dvoma v svet, v katerem si živel. Cela družba je bila na nek način kastrirana, razen redkih posameznikov, ki so malo štrleli iz povprečja. Ker ni bilo smisla ali pravice dvomiti, nisi mogel razviti mehanizmov, kako se rešiti, če ta svet odpove.
Kot otrok neke moči kakrkoli spremeniti nisi imel. Kot otroci smo zacementirani v varni svet primarne družine, ki nam nudi varnost. Kot otrok si na nezavednem nivoju očitno zaznaval, da primarno okolje in njihov svet ni tako zelo varen in si se bal.
Zdaj se je nevarnost spet pojavila. Tokrat imaš boljše pogoje. V času od otroštva do sedaj si uspel spoznati, da je za gradnjo varnih zavetišč potreben predvsem vezni material, cement. Vse to je seveda simbolično in spada na psihološko-energetski nivo. Skratka poznaš sestavine varnega okolja. Če ta cement pravočasno uporabiš za gradnjo zatočišča-zavetišča, to letalo več ne bo grozeče. Na trenutke še vedno padaš v vzorec, kjer si bil kot otrok: majhen, nemočen pred tistim, kar naredijo "odrasli". Važno je to, da material (znanje in energetski potencial) imaš. Mogoče bi lahko bil cement simbol za socialno mrežo....mogoče pa kaže na tvojo sposobnost oziroma potenciale.
Letalo, kot nekaj tehnološkega, kaže na to, da te ne ogrožajo emocije, ampak proizvodi inteligence. Skratka, ne dušijo te emocije drugih ali tvoje, ampak bolj tvoj pogled na svet, tvoja prepričanja ali pa prepričanja drugih do katerih ne zmoreš zgraditi prave distance, ker zgledajo tako hudičevo napredna in inteligentna, tako zapeljiva

, da si pravi magnet za njih in ni druge, kot da pristanejo na tebi.