titud wrote on 18.01.2012 at 10:55:31:Miha, ni mogoče zanikat, da je zasebna lastina (tako dela kot kapitala, ki je kapitalistična inovacija) v kombinaciji s prostim trgom (ki pa ni samo značilnost kapitalizma) omogoćila porast produkcije in dvig blaginje (vsaj za tiste v jedru sistema), pa tudi občutek svobode (v pomenu svobode izbire kot sredstva za razvoj potencila za osebno realizacijo). Hkrati ni mogoče zanikat, ta je vse to ustvarilo tudi nova protislovja (npr. med delom in kapitalom, odtujenost blaga od njegovega producenta in s tem odtujeno poblagovnjenje odnosov med ljudmi) v sistemu samem, za katere ni nujno, da ima sistem vgrajene tudi vse potrebne mehanizme za razreševanje.
So bili res poskusi presečt te konflikte ob hkratni ohranitvi produktuvnisti in ukinitvi/omejitvi svobode trga in/ali lastnine tako znoraj sistema kapitalizma kot izven njega (socializem), vendar se ni posvem izšlo. Kar pa ne pomeni, da je kapitlalzem edino zveličaven in večen v smsilu, da je sposoben vedno najt odgovore na protislovja, ki jih sam proizvaja.
Zadnje tako proislovje je razveza lastninkov kapitala od finančnega sistema, nad katerim so lastniki financ povsem izgubili nadzor. Ne država, ampak lastniki, zato ti (torej kapitalisti sami) kličejo na pomoč države, da uvedejo nadzor in disciplinirajo upravljalce njihovega kaitala v obliki financ, ki osmosvojeno bezljajo po digitalnem finančnem omrežju in padajo v črne luknje. Osamosvijtev finac od lastnikov ni kapitalistični 'eksces', ampak logičen rezultat pojmovanja svobodnega trga na kapitalistističen način, za katerega je denar sam postal pač glavno sredstvo eksploaticije, pomebnejše od dela in realnega kapitala (lnepremičnin, proizvodnih sredstev in tehnologije).
Če bo kapitalizem discipliniral finance (beri omejil svobodo finčanih transakcij/špekulacij v skladu z voljo dejanskih lastnikov), bo 'ekses' eskaliral kje drugje. Tko da iz krize do krize in od poraza do poraza do končne zmage je geslo kapitalističnih vernikov, med katere se žal sam prištevaš (jest te niti ne, zame si kot naivni vernik svobodnega trga nad/izven kapitalizma kot je kdajkoli bil in bo)
da razbijem še par mitov in splošnih zelo popularnih iluzij in zmot.
Delavci niso upravičeni do produktov zato ker oni prodajajo delo, zato so delavci. Lastnik pa kupi delo.
Delavec se lahko odloči in začne na SVOJE delat produkte, doma ali v svojih poslovnih prostorih, in tako bo ON upravičen do svojih produktov. Ampak kle je težava, ker ponavadi rabi kapital.
Ko se je priznala pravica do privatne lastnine, so posamezniki so v zgodovini začeli nabirat "kapital". Kaj pa to pomeni?
To pomeni, namesto da so zapravljali denar za lastne želje, lastne potrebe, namesto da so sli na "pocitnice", kupili karkoli, namesto da so uživali v sadovih svojega dela so rekli ne. Namesto da so ga sebično zapravili zase, so ga raje varčevali.
Kaj to pomeni?
Raje so ga delili s posamezniki, ki imajo ideje, ali projekte, investirali v tovarne, v stroje v itd itd itd, v capital goods z eno besedo.
Torej odrekli so se užitkom in TVEGALI te svoje užitke da so razvili, izumili kaj novega. Da so to lahko naredili so morali kupiti capital goods. Nič ni bilo zagotovljenega, da bo karkoli uspelo, da se bo karkoli povrnilo!
Obresti(za gapeta)! Obresti so edini razlog, da so začeli posamezniki varčevati.
Brez obresti, bi vsi samo zapravljali, noben ne bi varčeval, investiral, odpiral nove projekte. Noben z zdravo pametjo ne bi tvegal da bi dobil 0, namesto da bi užival. Brez obresti bi imel še hiše iz blata.
Varčevanje/investiranje pomeni nova delovna mesta in novi produkti ki so na voljo družbi. In to je gospodarska rast.
Po drugi strani pa to pomeni odrekanje sedanjim užitkom, tega pa marsikdo noče.
Torej kdo je kle sebičen. Tisti ki zapravi kapital, ali tisti ki ga investira in ga deli z ostalimi, da lahko dobijo plače, da se nardijo novi produkti v družbi, da se naredi mogoče CENEJŠI produkti, tako da so lahko dostopni širšim množicam?
To da so bogati vedno bolj bogatejši ni kar samoumevno in ni a priori res. Veliko kapitalistov dobi idejo za nek produkt, kupi stroje, nardi delovna mesta, izplačuje plače, in potem se produkt ne prodaja dobro, kaj potem? Vsi zgubijo, on zgubi delež kapitala, delavci izgubijo službom družba zgubi človeka, ki lahko potencialno da delo ljudem, ki lahko z njim preživljanjo družine.
In to da bogatejši postanejo še bogatejši je razlog v tem, zakaj so sploh postal bogati? Zakaj pa eni ne postanejo bogati. Isti razlog jih dela še bogatejše, to so pač vizionarji, podjetni ljudje, ki vidijo kaj ljudje potrebujejo in jim ponudijo to na trgu.
Ste že kdaj slišal za kakšnega reveža ki je zadel loto , velik miljonov € in je šel v bankrot par let za tem. Zakaj pa on ni postal še bogatejši?
Isti razlog, zakaj je reven. Pač ni tak človek, preveč ignorantski, briga ga kaj to pomeni poslovati, briga ga sam zase, kupi si vse možne stvari, uživa , zapravi ves potencialni kapital in potem gre broke.
Način razmišljanja in odnosa do denarja je razlika med revnimi in bogatimi.
In titud se potem strinjam kar si povedu do točke, ki pravi da je prosti trg kriv za trenutno situacijo.
Prav nasprotno je res, pomanjkanje principov prostega trga nas je privedlo do te situacije ki je.
prvo kot prvo, v večino državah k je kriza, sploh NI PROSTEGA TRGA.
Države ki imajo KUKR tok prosti trg so recmo Švica, Singapur, Hong kong in kle nimajo tok težav.
Ker vem da je splošna sprejeta ideja, da je prosti trg kriv za nastalo krizo, kar je totaln nesmisel. Te isti ljudje, ki so začeli s to zmotno idejo, so odgovorni za krizo. In to so vsi možni politiki in nastavljenci na antikapitalističnih inštitucijah kot je recimo IMF("svetovna banka")
Na hitro glavni razlogi za krizo:
-Jamčenje bančnih depozitov s STRANI VLADE
-"ročno" držanje temelnjih obrestnih mer PRENIZKO s strani CENTRALNE BANKE (namesto da bi TRG določal obrestno mero)
-v USA , ustanovitev Freddy May in Freddie Mac s strani DRŽAVE, ki naj bi omogočila, da naj bi si lahko VSAK AMERIČAN KUPIL HIŠO (vsi so bli ZA!
(nesmisel tega se vidi v tem, da če je to možno, potem bi povsod blo blagostanje, če bi država lahko poskbela zanj)
Največji faktor so seveda centralne banke, ki so pumpale denar v ekonomijo in to povzroči neravnovesja in ustvarijo se baloni, to pomeni da se ustvari navidezno bogastvo, to kar ljudje hočejo, ampak to se konča s pokom balona.
Še ena SPLOŠNO razširjena zmota, ki jo vidim velikokrat zadnje čase.
Da naj bi POLITIKI V ZAHODNIH DRŽAV USTAVILI DELO OTROK.
Ne morjo met bolj narobe kot to.
To da otrokom ni treba delat, je posledica kapitalizma, velike produktivnosti staršev, da lahko preživljajo otroke!
A je naklučje, da so vsi zlobni starši ravno v Bangladešu in Nepalu, kjer silijo svoje otroke delat, medtem ko jih na zahodu ne, kjer so vsi starši tok prijazni?
V Aziji jih pošlejo delat zato, da imajo za jest! Za to da ne umirajo od lakote!
Če bi legislacija rešila težavo, pol bi lah zakone sprejemal vsepovprek pa bi rešil vse težave.
No, saj so v Bangladešu in Nepalu uzakonili prepoved dela otrok. Kakšen napredek a ne? Končno so končal to zlobno početje.
Posledica?
Noben ni hotu zaposlit otrok, kjer so ble take sankcije, otroki so stradal, ljudje so umiral, veliko otrok je šlo v prostitucijo. Veliko jih je šlo v prostitucijo! Boljš to , kot umret od lakote. In to je zelo žalosten in kar ekstremen primer, kako regulacija in sprejemanje neumnih zakonov uničuje življenje ljudi.
Druge možnosti ni bilo. Zdej kaj je boljš za otroke, a delajo al se prostituirajo sami presodte.
In to je samo 1 primer in tudi v Sloveniji imamo na isti princip na tone zakonov, ki hočjo zaščitit delavce, tko k so v Nepalu hotl zaščitit otroke, a jim v končni fazi škodujejo. (Primer: minimalna plača)
Vlada ne more z zakoni zagotavljat blagostanja. Blagostanje ustvarja kapitalizem, ki povečuje produktivnost ljudi, povečuje količino stvari ki se proizvede, tako je na voljo večim ljudem.
Home
Pages: 
(Read 192738 times)
