Quote:Vplačila v pokojninsko blagajno bi zadostovala, ko bi jih enakomerno porazdelili. Sedaj delodajalci niso solidarni do ostalih in imajo znižano prispevno stopnjo. Solidarnost bi morala biti brezpogojna in ne špekulativna, češ jaz bom več plačal, potem pa dobil samo faktor 2,5-3x. Tako je tudi prav, saj ti pravzaprav ta družba omogoča takšno višjo plačo in iz katere boš pač več dajal in faktoe na stara leta ti bo zagotovil lepo starost, tudi če ne boš varčeval iz neto plače.
V začetku sem resno razmišljal, da bi bi bili prispevki za pokojninsko blagajno fiksni, torej ne v odstotih na osnovno bruto plačo, ampak odmerjeni na npr. povprečno neto plačo v državi ne glede na to, kolikšno plačo dejansko prejemaš. Razliko pri prlačilu prispevka pri nanjnižjih plačah bi nosil delodajalec, ki pa bi jo pokril z manjšimi prispevki pri tistih, ki pri njem presegajo povprečno plačo. Ob upokojitvi bi vsi prejemali enotno državno pokojnino, tisti z nadpovprečnimi plačami pa bi pač za dodatno pokojnino varčevali v pokojninskih skladih ali pa ne, kakkor jim drago. Evo ta predlog iz mojega delovnega arhiva, ki se mi je zdel preveč radikalen in sem ga kasneje modificiral, ker se mi je zdel preveč nerealen za udejanit:
- polna starostna pokojnina se ob polni upokojitveni starosti izplačuje višini zavarovančevega zbranega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; višina prispevka se določi enotno za vse zavarovance v % od bruto osnove povprečne plače v državi, določi se tudi optimalno razmerje med % od celotnega zbranega prispevka, ki naj bi se v pričakovanem pokojninskem obdobju vrnil v obliki mesečne pokojnine zavarovancu, in polno upokojitveno starostjo, kar vse je podrejeno vzdržnosti pokojninske blagajne glede na vsakokratno demografsko situacijo
- za predčasno starostno pokojnino se lahko zavarovanec prostovoljno odloči pred dopolnitvijo polne upokojitvene starosti, ko mu višina predčasne starostne pokojnine glede na vplačane prispevke v celotni pokojninski dobi zagotavlja minimalno socialno varnost v celotnem pričakovanem pokojninskem obdobju in se zakonsko določi (npr. v višini sedanje minimalne pokojnine za polno pokojninsko dobo)
- dodatna starostna pokojnina se izplačuje iz prispevka 0,5 % od bruto osnove povprečne plače zavarovanca na vsako dodatno leto zavarovanja, ki nadomesti sedanji dodatek za minulo delo; z njo se obvezno polni ll. obvezni pokojninski steber, iz katerega se celota vplačanih prispevkov zavarovancu vrača kot mesečni dodatek k pokojnini, obračunan glede na pričakovano pokojninsko dobo zavarovanca
Quote:Prav tako tudi tvojim sodržavljanom. Starost je 4 življensko obdobje in je priprava na smrt in nev neko uživanje v lastni egocentričnosti.
Prav tako bi iz blagajne črtal razne invalidske dodatke, ter tudi ostale, kot so vojaške. Invalidske dodatke bi npr. priključil DDV-ju, vojaške bi plačevalo ministrstvo za obrambo. Starost za upokojitev bi zvišal, glede na delovno mesto in poklic. Število poklicev bi zmanjšal na okrog 100, kot jih poznajo v stari EU. Mislim, da jih imamo sedaj kar 180. To bi potegnilo za seboj tudi določene prilagoditve v šolstvu in njegovo racionalizacijo.
Mislim, da država iz proračuna (in ne iz pripevkov oz. pokojninske blaganje)) že zdaj izplačuje takšne državne pokojninske dodatke (razen invalidskih, zato se zakon tudi imenuje zakon o pokkojninksem in invalidskem zavarovanju).Večina invadiskih pokojnin je itak posledica dejstva, da se folk na tak način izogne delu za mizerne plača in negotovi zaposlitvi na starost in zato rajš gredo na tak način v pokoj z nižjo pokojnino.
Posebne bonofikacije za posebne (nevarne) poklice delodajalci že sedaj vplačujejo v poseben pokojninski sklad pri kapitalski družbi in niso del osnovnega obveznga pokojninskega zavarovanja. Delovna doba v posameznih poklicih bi lahko res bila na podoben način 'bonificirana' ali pa bi se vsaj štela kot poseben 'odbitek' pri potrebni strosti za upokojitev (tako kot so sedaj otroci pri ženskah, vojščina in moj predlog, da tudi obdobje brezposelnosti), vedar se bojim, da bi to povzroćilo cehovska trenja, ki jih ne bi uspela zgladit nobena zakonodajna oblast.