ojla titud
fajn napisan - se po svoje najdem v tem, zato bom kr navedla nekej vprašanj za razmislek. zdej če je sam projekcija pa se nate ne navezuje, sori pol kr ne brat.
če bi res klical, kaj bi to o tebi povedal? kaj je tisto, česar se tolk bojiš, da te v tesnobo spravlja? kaj nočeš, da bi drugi mislili o tebi?
drugi = policija, potem firma, potem ta sodelovka
in: pa kaj potlej, nej si misljo kr si hočjo.
jest se s tem dajem zadne cajte no.
to je tvoja izkušnja- UAU! dve nesreči čist pršponano, valda pokličeš, izraziš to svoje doživetje, takoj začneš razmišljat in delovat v smeri, kaj bi ti lahko naredu okol tega - normalno! veš, uni, k so klical pred tabo in izrazl svoje doživetje, niso nardil čist nč bl narobe in čist nč bl prov kt ti. Recimo, da je point v učinkovitosti, in da si ti zamudu učinkovitost s tem, ker nisi prvi poklicu. sej nisi vedu. Bolj učinkovito je blo, da si poklicu, kot pa da bi si mislu: ah sej so že drugi, pa bi se pol izkazal, da ni še nobedn)
in: point sploh ni v učinkovitosti - that's the beauty of it. point je v tem, da ma vsak svoje doživetje, da je zaželeno da ga izrazi, po svoje, da se vsa doživetja skupej sestavljajo v to učenje, ki ga naša enost "jemlje". sistem je narjen drugač, nas uči, da je naš izraz zlahkoto napačen, da se mi pol počutmou kt eni luzerji z napakami, namest da bi bli veseli tega sončka, ki ga mamo v seb.
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1236605649/0