Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Razlaga sanj >> titud
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1235137840
Message started by titud on 20.02.2009 at 14:50:40

Title: titud
Post by titud on 20.02.2009 at 14:50:40
...odpiram prostor za svoje nove omembe vredne sanje in hkrati prostor za vašo interpretacijo mojih  starih...

Title: Re: titud
Post by titud on 23.02.2009 at 10:10:33
Končno ene sanje, ki so mi ostale v spominu:


V razredu, podobnem srednješolskemu, nestrpno pričakujem rezultat izpita, ki ima vrednost pridobitve neke zame pomebne licence. Profesorica je tip kuclar-dolinarjeve ali kresalove, spogledljive oblastnice torej,  za katero sem prepričan, da z mano osebno koketira in da me bo zaradi tega spustila skozi. V roke dobim test z rezultatom: čisti cvek, le 19 točk od 100 možnih. Profesorica še naprej ohranja koketni odnos, šele sedaj opazim, da ne koketira samo z mano ampak s celim razredom, kar občutim kot neke vrste grožnjo, kot  posmehovanje, naprejeno proti  meni osebno.  Dobim  občutek,  da nimam nobenih možnosti da pri njej opravim ta izpit in da v neskončno uživa v tem, da me s  tako kombinacijo igrane/nesebne   kokektnosti  in hkratne čisto osebne  neprizanesljivsti  dela tako nemočnega oz. me  ima tako  totalno v oblasti...

P.s.: Včeraj sem gledal film die welle, od tam morda scenografija in občutek žrtve lastnih manipulacij...

Title: Re: titud
Post by murileon on 23.02.2009 at 13:15:33

titud wrote on 23.02.2009 at 10:10:33:
Končno ene sanje, ki so mi ostale v spominu:


V razredu, podobnem srednješolskemu, nestrpno pričakujem rezultat izpita, ki ima vrednost pridobitve neke zame pomebne licence. Profesorica je tip kuclar-dolinarjeve ali kresalove, spogledljive oblastnice torej,  za katero sem prepričan, da z mano osebno koketira in da me bo zaradi tega spustila skozi. V roke dobim test z rezultatom: čisti cvek, le 19 točk od 100 možnih. Profesorica še naprej ohranja koketni odnos, šele sedaj opazim, da ne koketira samo z mano ampak s celim razredom, kar občutim kot neke vrste grožnjo, kot  posmehovanje, naprejeno proti  meni osebno.  Dobim  občutek,  da nimam nobenih možnosti da pri njej opravim ta izpit in da v neskončno uživa v tem, da me s  tako kombinacijo igrane/nesebne   kokektnosti  in hkratne čisto osebne  neprizanesljivsti  dela tako nemočnega oz. me  ima tako  totalno v oblasti...

P.s.: Včeraj sem gledal film die welle, od tam morda scenografija in občutek žrtve lastnih manipulacij...


Pridobivanje določene licence pomeni, gledano iz konteksta sanj, pridobivanje statusa med ljudmi, kaže na potrebo po izgradnji maske. Osebe, ki so vzete za simbol učiteljice, so tipične osebe, katerih obstoj je odvisen od maske. Mislim, da predstavljajo šibko stran tvoje anime. Igrajo na strune zmesi erotične privlačnosti in maske moči in strokovnosti. Verjetno se za masko teh oseb, v njihovi intimi, skriva kup stvari, ki ni v skladu z masko. Ugotoviš, da je vrednost naklonjenosti tovrstne osebe brez vrednosti, koketira z vsemi, ti pa si mislil, kako se ona dotika tvoje intime, kako te pozna in ti daje podporo. Želiš biti všečen, a nisi dovolj v kontaktu s svojo intimo, da bi se vprašal, kdo si  in se s tem sprijaznil. Politik mora skrbeti za marketing, drugače pogori. Ti pogoriš, ker uporabljaš marketing. Odvisen si od sebe, svojih dejanskih sposobnosti, ne pa od statusne igre, ki nekaterim navrže mastne bonuse, ki jih dobijo od oboževalcev. Pri taki učiteljici si padel, ker si iskren in zdravo naiven. Ona lahko iskrenost in naivnost samo igra, privoščiti si ju ne more. Za svoj obstoj mora imeti masko privlačne, močne in "strokovne osebe". Podrediti se mora in sprejeti pričakovanja povprečnega okusa in povprečnih predstav. Povprečje je zelo nizko.
Kar se tiče obeh teh političark, se mi zdi, da je njuna sposobnost in kompetentnost nižja od maske, ki sta si ju nadeli. Ne vem, kakšne projekcije imaš na njuji ti. Če izhajam iz moje projekcije, potem dovoljuješ, da te ocenjuje oseba, ki je manj kompetentna od tebe. Degradiraš se na nivo adolescenta, zato pa ima moč nad tabo. Po moje se ne ceniš dovolj, oziroma dovoljuješ svojim aspektom in aspektom podobnim ljudem, ki nimajo sposobnosti in kompetenc, da te ocenjujejo in tako delajo ranljivega.

Title: Re: titud
Post by titud on 23.02.2009 at 16:10:46

murileon wrote on 23.02.2009 at 13:15:33:
Pridobivanje določene licence pomeni, gledano iz konteksta sanj, pridobivanje statusa med ljudmi, kaže na potrebo po izgradnji maske. Osebe, ki so vzete za simbol učiteljice, so tipične osebe, katerih obstoj je odvisen od maske. Mislim, da predstavljajo šibko stran tvoje anime. Igrajo na strune zmesi erotične privlačnosti in maske moči in strokovnosti. Verjetno se za masko teh oseb, v njihovi intimi, skriva kup stvari, ki ni v skladu z masko. Ugotoviš, da je vrednost naklonjenosti tovrstne osebe brez vrednosti, koketira z vsemi, ti pa si mislil, kako se ona dotika tvoje intime, kako te pozna in ti daje podporo. Želiš biti všečen, a nisi dovolj v kontaktu s svojo intimo, da bi se vprašal, kdo si  in se s tem sprijaznil. Politik mora skrbeti za marketing, drugače pogori. Ti pogoriš, ker uporabljaš marketing. Odvisen si od sebe, svojih dejanskih sposobnosti, ne pa od statusne igre, ki nekaterim navrže mastne bonuse, ki jih dobijo od oboževalcev. Pri taki učiteljici si padel, ker si iskren in zdravo naiven. Ona lahko iskrenost in naivnost samo igra, privoščiti si ju ne more. Za svoj obstoj mora imeti masko privlačne, močne in "strokovne osebe". Podrediti se mora in sprejeti pričakovanja povprečnega okusa in povprečnih predstav. Povprečje je zelo nizko.
Kar se tiče obeh teh političark, se mi zdi, da je njuna sposobnost in kompetentnost nižja od maske, ki sta si ju nadeli. Ne vem, kakšne projekcije imaš na njuji ti. Če izhajam iz moje projekcije, potem dovoljuješ, da te ocenjuje oseba, ki je manj kompetentna od tebe. Degradiraš se na nivo adolescenta, zato pa ima moč nad tabo. Po moje se ne ceniš dovolj, oziroma dovoljuješ svojim aspektom in aspektom podobnim ljudem, ki nimajo sposobnosti in kompetenc, da te ocenjujejo in tako delajo ranljivega.

Zaradi koketnosti je seveda prva reakcija, da so do položajev za dajenaj licenc prebile s koketnostjo. Glede na to, da so kot političarke  odvisne od naklonjenosti volilcev, to do neke mere drži. Po tej analogiji tudi drži, da so se do svojih strokovnih poklicnih položajev/kompetenc kot profesorice  prebile s s koketnostjo do pomebnih posameznikov, ki so jim podelili kompetence/profesure. Gre torej za vseprisotnost  kokektnosti, pri kateri sem naivno želel participirat,  ... in pogorel . Ne samo  čustveno, tudi strokovno, torej totalno, statusno,  saj je  bila moja težnja po  licencenci neke vrste moj način koketiranja z oblastjo (višjim statusom), ki jo profesorice tipa kresal zolj  personificirajo.

Title: Re: titud
Post by titud on 24.02.2009 at 08:44:51
Še ene sanje na temo koketiranja z oblastjo:

Sem nekašen  gospodarski svetovalec  na dvoru, nekakšen modernizator. Kralj se za moje podjetniške predloge ne meni kaj prida, se pa zelo zanima za mojo garderobo oz. meščansko modo, ki se mu zdi v primerjavi z dvorno baročno načičkanostjo zelo praktična. Predvsem se mu dpade, da odzadaj vse dostopno oz.  da zapeto oz.  samo okrog vratu in da preklano na pol prosto pada po hrbtu čez rit (kar je v  neposrednem nasprotju z raznimi dvorskimi vlečkami). Ga spodbudim, da bi z bolj aksetsko garderobo zihr  pridobil priljubljenost med ljudstvom (posebno sedaj, ko je kriza),  on pa tehta  predvsem med padcem kraljevskega ugelda in praktičnostjo.  Pod  praktičnostijo nedvomuno namiguje  na lažje  opravljanje velike potrebe, jest pa malo škodoželjno  pomislim to, da bo s to dostopnostjo/nezščitenostjo  od zadaj jasno signalziral folku, da je  času  krize še bolj dostopen za lezenje  v rit...      

Title: Re: titud
Post by murileon on 24.02.2009 at 09:23:06

titud wrote on 24.02.2009 at 08:44:51:
Še ene sanje na temo koketiranja z oblastjo:

Sem nekašen  gospodarski svetovalecza  na dvoru, nekakšen modernizator. Kralj se za moje podjetniške predloge ne meni kaj prida, se pa zelo zanima za mojo garderobo oz. meščansko modo, ki se mu zdi v primerjavi z dvorno baročno načičnostjo zelo praktična. Predvsem se mu dpade, da odzadaj vse dostopno oz.  da zapeto oz.  samo okrog vratu in da preklano na pol prosto pada po hrbtu čez rit (kar je v  neposrednem nasprotju z raznimi dvorskimi vlečkami). Ga spodbudim , da bi z bolj aksetsko garderobo zihr  pridobil priljubljenost med ljudstvom (posebno sedaj, ko je kriza),  on pa tehta  predvsem med padcem kraljevskega ugelda in praktičnostjo.  POd  praktičnosti nedvomuno namiguje  na lažje  opravljanje velike potrebe, jest pa malo škodoželjno  pomislim to, da bo s to dostonostjo/nezščitenostjo  od zadaj jasno signalziral folku, da je  času  krize še bolj dostopen za lezenje  v rit...      


No, ta kralj si definitivno ti, ki se ne zmeniš za svoje dosežke, ampak gradiš svojo samopodobo na zunanjem izgledu. Ker pa pretirana potreba po zunanjem izgledu duši avtentične potrebe, tuhtaš, kako in kaj. Odločil si se za večjo dovzetnost avtentičnim potrebam , vendar te zdaj skrbi, kako pa to izgleda? Skratka, zelo te skrbi, kaj si ljudje mislijo o kralju :), namesto da bi kralja cenil po njegovih delih :). Simbol kralja ima tako pozitivne kot negativne vidike. Ti priporočam, da ta arhetipski simbol konkretneje predelaš.

Title: Re: titud
Post by bp on 24.02.2009 at 11:03:38

titud wrote on 23.02.2009 at 10:10:33:
... nestrpno pričakujem rezultat izpita, ki ima vrednost pridobitve neke zame pomebne licence. Profesorica je tip kuclar-dolinarjeve ali kresalove, spogledljive oblastnice torej

Meni se zdijo te sanje celo indikativne za tvoj odnos do moči, oblasti. Fascinira te, celo želiš si jo, hkrati pa ti je politično razmišljanje precej tuje in precej nerazumljivo. Vse to, privlačnost in s tvojega stališča precejšnja arbitrarnost, je združeno prav v tipu ženske in vedenju, ki ga opisuješ. Izpit pa opravljaš, da bi dobil neko pooblastilo, tvoja obzorja so v izpolnjevanju nekih pravil in pričakovanj, zaradi česar naj bi to pooblastilo pridobil, ne v ustvarjanju odnoov, zavezništev, zvez in podobnega. Na tvoje začudenje in tudi nerazumevanje, pa se to ne zgodi.

Podobno se kasneje čudiš kralju in njegovim povsem človeškim interesom, ko pa si ti osredotočen na naloge in dolžnosti, namesto na mreženje oz., kot temu praviš, lezenje v rit.

bp

Title: Re: titud
Post by titud on 24.02.2009 at 12:05:24

murileon wrote on 24.02.2009 at 09:23:06:
No, ta kralj si definitivno ti, ki se ne zmeniš za svoje dosežke, ampak gradiš svojo samopodobo na zunanjem izgledu. Ker pa pretirana potreba po zunanjem izgledu duši avtentične potrebe, tuhtaš, kako in kaj. Odločil si se za večjo dovzetnost avtentičnim potrebam , vendar te zdaj skrbi, kako pa to izgleda? Skratka, zelo te skrbi, kaj si ljudje mislijo o kralju :), namesto da bi kralja cenil po njegovih delih :). Simbol kralja ima tako pozitivne kot negativne vidike. Ti priporočam, da ta arhetipski simbol konkretneje predelaš.


V simbolu kralja nedvomno kristalizirajo in strukturalizirajo odnosi po nekem vnaprjšnejm redu (npr. kot molekule ogljika v struktro dimanata ali vode v struktoro ledenega kristala)... Obleka/oprava signalizira način strukturalizacije, zato je meni (v vlogi kralja) tako pomebna informacija svetovlca, da se z nejno spremembo spremeni cela struktktra odnosov (malomeščanko ritolizništvo postane praktična struktura vladanja). Kot kralj  pa si sveda bi želel združiti nemogoče:  tako uživat v urbani praktičnosti   (ki vključuje mreženje/ritoliženje kot pravi bp)  kot v izpoljevat simbolno kraljevo funkcijo (ki predpostavlja nepraktično  glamurno izolacijo), kar pa  kot svetovalec vem, da ni mogoče.

Title: Re: titud
Post by titud on 26.02.2009 at 09:19:23
Sanjam, da si želim na monteverest. Pridem dol v nepal ali tibet, in hočem kar direkt na goro, ko me začne folk opozarjat, da kar tko ne bo šlo, da moream najprej zaprosit za dovoljenje in dobit termin in  pa  da moram organizirat odpravo za skor 100 ljudi. Začnem na hitro računat, kolk časa bo to tarjalo in kolk bo to stalo in takoj vidim, da tko  ne bo šlo.  Se hitro odrečem vlogi organizatorja lastne odprave, vendar me želja ne mine in skor eno leto ostanem dol in si kao iščem možnost, da bi se pridružu kašni drugi odpravi.  V tem času  kljub možnosti, da bi šel gor s katerokoli  odpravo, tega ne storim. Sprašujem se zakaj ne  in ugotovim, da me bolj kot gora fascinira sama organizacija odprave, da v bistvu ni več moj namen/želja  osvojitev gore ampak osvojitev  organizacije za osvojitev gore. V organizaciji sem se v tem letu nameč tako izvežbal oz. pridobil tolko zaupanja vase,  da sem se odločil, da se bom ukvarajal  izključno in samo z organizacijo ekspedicij ...

Zanimivo, da sem tok sanj v bistvu imel vsaj deloma pod nadzorom, saj sem se zbudu po prvem delu sanj (ko sem obupal nad možnostjo lasne ekspedicije). Nameraval sem sanjat naprej in najdu v nadljnih  sanjah rešitev, da bi se pridružu drugi ekspediciji... Iz frustracije , ker se v teh drugih  sanjah  nisem moglel odločit za to možnost, sem se ponovno zbudu in namerval sanjat naprej na to temo. Razrešitev v organizaciji ekspidicj se mi je pokazala šele v tretjem nadaljevanju sanj, ki o me nekak pomirile, da nisem več čutil potrebe po prebujanju oz. nadaljevanju...


   

Title: Re: titud
Post by murileon on 26.02.2009 at 10:06:00

titud wrote on 26.02.2009 at 09:19:23:
Sanjam, da si želim na monteverest. Pridem dol v nepal ali tibet, in hočem kar direkt na goro, ko me začne folk opozarjat, da kar tko ne bo šlo, da moream najprej zaprosit za dovoljenje in dobit termin in  pa  da moram organizirat odpravo za skor 100 ljudi. Začnem na hitro računat, kolk časa bo to tarjalo in kolk bo to stalo in takoj vidim, da tko  ne bo šlo.  Se hitro odrečem vlogi organizatorja lastne odprave, vendar me želja ne mine in skor eno leto ostanem dol in si kao iščem možnost, da bi se pridružu kašni drugi odpravi.  V tem času  kljub možnosti, da bi šel gor s katerokoli  odpravo, tega ne storim. Sprašujem se zakaj ne  in ugotovim, da me bolj kot gora fascinira sama organizacija odprave, da v bistvu ni več moj namen/želja  osvojitev gore ampak osvojitev  organizacije za osvojitev gore. V organizaciji sem se v tem letu nameč tako izvežbal oz. pridobil tolko zaupanja vase,  da sem se odločil, da se bom ukvarajal  izključno in samo z organizacijo ekspedicij ...

Zanimivo, da sem tok sanj v bistvu imel vsaj deloma pod nadzorom, saj sem se zbudu po prvem delu sanj (ko sem obupal nad možnostjo lasne ekspedicije). Nameraval sem sanjat naprej in najdu v nadljnih  sanjah rešitev, da bi se pridružu drugi ekspediciji... Iz frustracije , ker se v teh drugih  sanjah  nisem moglel odločit za to možnost, sem se ponovno zbudu in namerval sanjat naprej na to temo. Razrešitev v organizaciji ekspidicj se mi je pokazala šele v tretjem nadaljevanju sanj, ki o me nekak pomirile, da nisem več čutil potrebe po prebujanju oz. nadaljevanju...


   


Torej ti ni več pomembno biti kralj, ampak kako upravljati s kraljestvom. Hitra evolucija v nezavednem. Se bo pa kralj, ki mu je obleka važna, tudi vračal, le da takrat več ne bo imel toliko moči, ker bo organizator ekspedicij močnejši. Torej, veselje do dela in znanja, nič več poza in narcizem. Postajaš pravi kralj  :D.
Jaz bi še izpostavil kraj dogajanja. Vzhod, tibet, visoka, najvišja gora. Sanje so verjetno tja postavljene zaradi mistike vzhoda. Gore so pa verjetno še eno od redkih prvinskih okolij, kjer civilizacija še ni drastično posegla. Zakaj pa recimo sanje niso izbrale potaplanja, ampak plezanje? Kaj zate pomeni plezanje v simboličnem smislu? Pa tudi rečeno ti je bilo, da brez sodrugov ne bo nič s plezanjem. Mogoče sanje opozarjajo na tvojo pretirano individualnost, izključenost iz pravil igre, ki jih postavlja civilizacija oziroma organizacija. Mogoče želja, da si nad drugimi, nekaj več, mogoče zato gore.

Title: Re: titud
Post by titud on 27.02.2009 at 08:56:34

murileon wrote on 26.02.2009 at 10:06:00:

titud wrote on 26.02.2009 at 09:19:23:
Sanjam, da si želim na monteverest. Pridem dol v nepal ali tibet, in hočem kar direkt na goro, ko me začne folk opozarjat, da kar tko ne bo šlo, da moream najprej zaprosit za dovoljenje in dobit termin in  pa  da moram organizirat odpravo za skor 100 ljudi. Začnem na hitro računat, kolk časa bo to tarjalo in kolk bo to stalo in takoj vidim, da tko  ne bo šlo.  Se hitro odrečem vlogi organizatorja lastne odprave, vendar me želja ne mine in skor eno leto ostanem dol in si kao iščem možnost, da bi se pridružu kašni drugi odpravi.  V tem času  kljub možnosti, da bi šel gor s katerokoli  odpravo, tega ne storim. Sprašujem se zakaj ne  in ugotovim, da me bolj kot gora fascinira sama organizacija odprave, da v bistvu ni več moj namen/želja  osvojitev gore ampak osvojitev  organizacije za osvojitev gore. V organizaciji sem se v tem letu nameč tako izvežbal oz. pridobil tolko zaupanja vase,  da sem se odločil, da se bom ukvarajal  izključno in samo z organizacijo ekspedicij ...

Zanimivo, da sem tok sanj v bistvu imel vsaj deloma pod nadzorom, saj sem se zbudu po prvem delu sanj (ko sem obupal nad možnostjo lasne ekspedicije). Nameraval sem sanjat naprej in najdu v nadljnih  sanjah rešitev, da bi se pridružu drugi ekspediciji... Iz frustracije , ker se v teh drugih  sanjah  nisem moglel odločit za to možnost, sem se ponovno zbudu in namerval sanjat naprej na to temo. Razrešitev v organizaciji ekspidicj se mi je pokazala šele v tretjem nadaljevanju sanj, ki o me nekak pomirile, da nisem več čutil potrebe po prebujanju oz. nadaljevanju...


   


Torej ti ni več pomembno biti kralj, ampak kako upravljati s kraljestvom. Hitra evolucija v nezavednem. Se bo pa kralj, ki mu je obleka važna, tudi vračal, le da takrat več ne bo imel toliko moči, ker bo organizator ekspedicij močnejši. Torej, veselje do dela in znanja, nič več poza in narcizem. Postajaš pravi kralj  :D.
Jaz bi še izpostavil kraj dogajanja. Vzhod, tibet, visoka, najvišja gora. Sanje so verjetno tja postavljene zaradi mistike vzhoda. Gore so pa verjetno še eno od redkih prvinskih okolij, kjer civilizacija še ni drastično posegla. Zakaj pa recimo sanje niso izbrale potaplanja, ampak plezanje? Kaj zate pomeni plezanje v simboličnem smislu? Pa tudi rečeno ti je bilo, da brez sodrugov ne bo nič s plezanjem. Mogoče sanje opozarjajo na tvojo pretirano individualnost, izključenost iz pravil igre, ki jih postavlja civilizacija oziroma organizacija. Mogoče želja, da si nad drugimi, nekaj več, mogoče zato gore.


Oboje sanje po moje opozarjajo na vpetost v strukturo (neločljivost od vloge/maske). Podobno kot  kralja opozarjam na struktoro (on je poosebljenje strukture), od katere je  odvisna  tudi moja vloga svetovalca (zato mu seveda oddsvetujem, da zavrže svoje simbole), sem tudi kot individulni plezalec opozorjen, da plezam lahko le kot poosbeljenje struktore (v vlogi kralja). Od te vloge poosebljne strukture spet 'bežim' v vlogo svetovalca, ponujam torej svoje organizacijske/svetovalne  usluge tistim, ki so pripravljeni prevzet (kraljevsko) vlogo subjekta/plezalca, okrog katerga se karistalizira struktura ( 100 glava ekspedicija). V bistvu gre za spoznanje, da mi primankuje karizme in da sem ta manjko prisljen kompezirat  s socilano veščino organizaranja. Nč novega v bistvu kar semene tiče, zanimiva je le jasnost, s katero se v sanjah pokaže itak očitno.

Vzhod pomoje simbolizira vsaj preko tibetnskega budizma na zahodu  redko kombinacijo  sovpadanja osebne ozaveščenosti z  voditeljsko  karizmo (dalajlama).  V budizmu to dvoje sovpade, zato ni nobene potrebe socialni  družbeni refleksiji in po močni  organizacijski struktri, ki je tako značilna za zahod. Ni čudno, da sem v tem okolju glede na zgoraj povedano našel svojo nišo.              

Title: Re: titud
Post by murileon on 27.02.2009 at 09:13:41

titud wrote on 27.02.2009 at 08:56:34:

murileon wrote on 26.02.2009 at 10:06:00:

titud wrote on 26.02.2009 at 09:19:23:
Sanjam, da si želim na monteverest. Pridem dol v nepal ali tibet, in hočem kar direkt na goro, ko me začne folk opozarjat, da kar tko ne bo šlo, da moream najprej zaprosit za dovoljenje in dobit termin in  pa  da moram organizirat odpravo za skor 100 ljudi. Začnem na hitro računat, kolk časa bo to tarjalo in kolk bo to stalo in takoj vidim, da tko  ne bo šlo.  Se hitro odrečem vlogi organizatorja lastne odprave, vendar me želja ne mine in skor eno leto ostanem dol in si kao iščem možnost, da bi se pridružu kašni drugi odpravi.  V tem času  kljub možnosti, da bi šel gor s katerokoli  odpravo, tega ne storim. Sprašujem se zakaj ne  in ugotovim, da me bolj kot gora fascinira sama organizacija odprave, da v bistvu ni več moj namen/želja  osvojitev gore ampak osvojitev  organizacije za osvojitev gore. V organizaciji sem se v tem letu nameč tako izvežbal oz. pridobil tolko zaupanja vase,  da sem se odločil, da se bom ukvarajal  izključno in samo z organizacijo ekspedicij ...

Zanimivo, da sem tok sanj v bistvu imel vsaj deloma pod nadzorom, saj sem se zbudu po prvem delu sanj (ko sem obupal nad možnostjo lasne ekspedicije). Nameraval sem sanjat naprej in najdu v nadljnih  sanjah rešitev, da bi se pridružu drugi ekspediciji... Iz frustracije , ker se v teh drugih  sanjah  nisem moglel odločit za to možnost, sem se ponovno zbudu in namerval sanjat naprej na to temo. Razrešitev v organizaciji ekspidicj se mi je pokazala šele v tretjem nadaljevanju sanj, ki o me nekak pomirile, da nisem več čutil potrebe po prebujanju oz. nadaljevanju...


   


Torej ti ni več pomembno biti kralj, ampak kako upravljati s kraljestvom. Hitra evolucija v nezavednem. Se bo pa kralj, ki mu je obleka važna, tudi vračal, le da takrat več ne bo imel toliko moči, ker bo organizator ekspedicij močnejši. Torej, veselje do dela in znanja, nič več poza in narcizem. Postajaš pravi kralj  :D.
Jaz bi še izpostavil kraj dogajanja. Vzhod, tibet, visoka, najvišja gora. Sanje so verjetno tja postavljene zaradi mistike vzhoda. Gore so pa verjetno še eno od redkih prvinskih okolij, kjer civilizacija še ni drastično posegla. Zakaj pa recimo sanje niso izbrale potaplanja, ampak plezanje? Kaj zate pomeni plezanje v simboličnem smislu? Pa tudi rečeno ti je bilo, da brez sodrugov ne bo nič s plezanjem. Mogoče sanje opozarjajo na tvojo pretirano individualnost, izključenost iz pravil igre, ki jih postavlja civilizacija oziroma organizacija. Mogoče želja, da si nad drugimi, nekaj več, mogoče zato gore.


Oboje sanje po moje opozarjajo na vpetost v strukturo (neločljivost od vloge/maske). Podobno kot  kralja opozarjam na struktoro (on je poosebljenje strukture), od katere je  odvisna  tudi moja vloga svetovalca (zato mu seveda oddsvetujem, da zavrže svoje simbole), sem tudi kot individulni plezalec opozorjen, da plezam lahko le kot poosbeljenje struktore (v vlogi kralja). Od te vloge poosebljne strukture spet 'bežim' v vlogo svetovalca, ponujam torej svoje organizacijske/svetovalne  usluge tistim, ki so pripravljeni prevzet (kraljevsko) vlogo subjekta/plezalca, okrog katerga se karistalizira struktura ( 100 glava ekspedicija). V bistvu gre za spoznanje, da mi primankuje karizme in da sem ta manjko prisljen kompezirat  s socilano veščino organizaranja. Nč novega v bistvu kar semene tiče, zanimiva je le jasnost, s katero se v sanjah pokaže itak očitno.

Vzhod pomoje simbolizira vsaj preko tibetnskega budizma na zahodu  redko kombinacijo  sovpadanja osebne ozaveščenosti z  voditeljsko  karizmo (dalajlama).  V budizmu to dvoje sovpade, zato ni nobene potrebe socialni  družbeni refleksiji in po močni  organizacijski struktri, ki je tako značilna za zahod. Ni čudno, da sem v tem okolju glede na zgoraj povedano našel svojo nišo.              


Če si večino stvari že vedel, zakaj misliš, da je še nezavedno opozorilo na že ozaveščena dejstva? Jaz pa le mislim, da se v tebi skriva tudi aspekt kralja, ki ima svojo karizmo. Mogoče je kralj nekaj, česar še nisi izživel, pa bi verjetno moral. Smisel karizme je verjetno v tem, da imaš nekaj, kar večina nima in s pomočjo karizme to drugim nudiš. Na vzhodu šele ugotoviš, da se je treba po zahodno organizirati. Če znaš orgasnizirati, si car, če mene vprašaš :).

Title: Re: titud
Post by titud on 27.02.2009 at 09:23:09
Kot kaže, se je tematski in engregetski krog sanj s prejšnimi sanjami izčrpal, zato sem danes ponoči doživel izkušnjo napada tesnobe. Zbudil sem se z občutkom popolne izgube nadzora nad čemerkoli in s tem totalne ogroženosti, čeprav ni bilo hkrati nobenega sanjskega  subjekta ali objekta, ki bi me ogrožal. Napad tesnobe je bil prej posledica odosotnosti vsakršnih sanjskih vsebin,  do katerih bi (sanjski) jaz lahko vzposavil kašekoli (obrambni ali napadalni) odnos. Podobne napade panične tesnobe budni jaz po moje doživlja v totalni socialni ali prostorski izolaciji, v dolgotrajni  odostnosti  čutnega stika z okolico skratka. Napapad panične tesnobnosti se mi je takoj (kljub temu, da me jet udi  tudi fizološko stiskalo v prsih, da sem težko dihal in potil mrzel pot) zdel fantastčna priložnost, kako občutit in  izkoristit odostnost vsake opore, ki bi si jo zavestni jaz lahko kjerkoli našel (v bistvu nesposobnost jaza, da si kreira okolje, v razmerju do katerega bi se samopotrjeval). V bistvu je to po moje stanje, za katerega bi z meditacijskimi tehnikami potreboval ogromno vadbe (časa/ namere/volje/napora), v spanju pa ga dosežemo spontano, a zato ne znamo z njim handlat in ga zato čutimo kot grožnjo namesto kot priložnost in se zatekamo k psihofarmacevtskim  sredstvom proti napadom tesnobe.

Ta naočni dogodek po moje bolj sapada v kategrijo 'napadov', ki so bili popisani s strani bp-ja, čeprav na fizični ravni ni bil doživljen kot napad  s strani drugega oz. višje sile, ampak bolj kot ogroženost zaradi odotnosti vsega, do česar bi lahko vzpostavil  kakršnokoli razmerje.        

Title: Re: titud
Post by bp on 27.02.2009 at 10:51:30
Mogoče bi bilo fajm. če bi začel nekaj počet, ne vem, kaj pisat ali kaj drugega ustvarjat, kar ti bo povrnilo smisel in se boš počutil kaj manj odtujenega, ujetega, izgubljenega?

bp

Title: Re: titud
Post by murileon on 27.02.2009 at 11:41:10

titud wrote on 27.02.2009 at 09:23:09:
Kot kaže, se je tematski in engregetski krog sanj s prejšnimi sanjami izčrpal, zato sem danes ponoči doživel izkušnjo napada tesnobe. Zbudil sem se z občutkom popolne izgube nadzora nad čemerkoli in s tem totalne ogroženosti, čeprav ni bilo hkrati nobenega sanjskega  subjekta ali objekta, ki bi me ogrožal. Napad tesnobe je bil prej posledica odosotnosti vsakršnih sanjskih vsebin,  do katerih bi (sanjski) jaz lahko vzposavil kašekoli (obrambni ali napadalni) odnos. Podobne napade panične tesnobe budni jaz po moje doživlja v totalni socialni ali prostorski izolaciji, v dolgotrajni  odostnosti  čutnega stika z okolico skratka. Napapad panične tesnobnosti se mi je takoj (kljub temu, da me jet udi  tudi fizološko stiskalo v prsih, da sem težko dihal in potil mrzel pot) zdel fantastčna priložnost, kako občutit in  izkoristit odostnost vsake opore, ki bi si jo zavestni jaz lahko kjerkoli našel (v bistvu nesposobnost jaza, da si kreira okolje, v razmerju do katerega bi se samopotrjeval). V bistvu je to po moje stanje, za katerega bi z meditacijskimi tehnikami potreboval ogromno vadbe (časa/ namere/volje/napora), v spanju pa ga dosežemo spontano, a zato ne znamo z njim handlat in ga zato čutimo kot grožnjo namesto kot priložnost in se zatekamo k psihofarmacevtskim  sredstvom proti napadom tesnobe.

Ta naočni dogodek po moje bolj sapada v kategrijo 'napadov', ki so bili popisani s strani bp-ja, čeprav na fizični ravni ni bil doživljen kot napad  s strani drugega oz. višje sile, ampak bolj kot ogroženost zaradi odotnosti vsega, do česar bi lahko vzpostavil  kakršnokoli razmerje.        


Si ziher, da nisi trenutno pod nekim dolgotrajnejšim stresom oziroma v neki krizi in je tak napad tesnobe in panike čisto logična posledica ? Strinjam se z bp-jem. V krizi je ativnost potrebna. Skozi aktivnosti se začne izgrajevati nova konstelacija, ki je človeku bolj primerna.

Title: Re: titud
Post by titud on 27.02.2009 at 15:04:08
Po moje ne gre za krizo, ampak za prehod iz paradoksne/shizofrene situacije nasprotujočih  vlog/dejanj v hkratnost in vseobsegajočnost. Ta prehod gre  skozi  presegenja dualnosti (med subjektivnim in objektivnim), preko občuteneja tesnobnobne ločenosti v  praznino in  v možnost nedaulističnega občutenja  celostnsoti/hkratnosti/polnosti.

Če grem skozi osebno zgodovino: vzgajan  kot prestolonaslednik (princ), po smrti matere vržen od  očeta (kralja) pod vplivom hudobne mačehe in zavisnte sestre čez prag hiše (gradu), v svetu kot vajnček pod mentorstvom partnerice  osvojim vse veščine in opravim vse presikuse hrabrosti (od kuharčka do očeta mojstra/oranizatorja/svetovalca/preskrbovalca), vedar ob očetovi smrti zavrnem  možnost  sprejma ponujne krone.  S tem prekinem arhetipski ciklus in padem v prazno, v polje prehoda od svobode od k svobodi za...

Title: Re: titud
Post by titud on 05.03.2009 at 11:27:17
Danšanje sanje:

Znajdem se v neke vrste kampu/tabora, kamor sem vpoklican skupaj z vrstniki iz srednje šole, le da sem jaz starejši, oni pa so še vedno srednješolci. Vsem se zdi vpoklic tako rekoč rutinski kot da bi vedeli zakaj so tam in kaj bodo tam počeli, le jaz imam občutek, da sem tam prvič oz. vsaj, da sem pozabil, da sem tam že bil. Prilagodim se sitauciji in  oz. od njih prezamem samoumevnost opravil kot so naselitev po barakah in udeležba pri pouku. Tako sedim skupaj s skupino v eni učilnici kot da čakamo na začetek pouka, vendar se predavatelj ne pojavi (lahko da ga samo jaz pričakujem, da drugi pa sploh ne). Pogovor med 'vrstniki' steče v parih in po skupinah, eni pa smo sami in predvsem opazujemo druge. nekateri so prav tako sami  in se sploh  ne zmenjo za druge. V enem trentku slučjno nastale tišne skoči pokonci en tak  od vseh ignorirani tip in začne vse nadirati v angleščini, kaj  da ga tako zijajo.  Razpoznam ga kot igralca  leonarda di caprija, ko je bil še precej mlajši in ga skušam pomirit v angleščini (tako brezhibni, da pri budni zavesti tega ne znam obnovit dobesedno), da naj ne jemlje svoje prisotnosti tam tako osebno, saj da smo vsi tam, ker pač moramo biti. Sitaucija pa me je po tem njegovem izbruhu že v sanjah navedla  na možnost, da smo vsi skupaj tam kot del nekega eksperimenta, da nameoma ne dobimo nekih nalog/navodil niti vodij in  da  smo morda na nek način opazovani, kako se obnašamo kot skupina, ki  se drug na drugega odzivamo samo v skladu z lastnimi  vnaprejšnjimi  pričakovanji (tako kot di caprio) oz. da prevzemamo vnaprejšnja  pričakovanja drugih za svoja in se jim samo prilagajamo kot samo po sebi umevnim (tako kot jaz)...      

Title: Re: titud
Post by gape on 05.03.2009 at 11:33:51
ja res hudo titud
to kar sanjaš tud živiš - sam ne dojemaš tega še 100%
(eni so u srednji šoli - jih ti kot take dojemaš - po moje - ker so tm ostal na svojem razvoju)
vsi mi smo del experimenta

eko prase še čaka u clipboardu
http://www.documentarywire.com/the-age-of-transitions

Title: Re: titud
Post by bp on 05.03.2009 at 11:54:58

titud wrote on 05.03.2009 at 11:27:17:
Sitaucija pa me je po tem njegovem izbruhu že v sanjah navedla  na možnost, da smo vsi skupaj tam kot del nekega eksperimenta, da nameoma ne dobimo nekih nalog/navodil niti vodij in  da  smo morda na nek način opazovani, kako se obnašamo kot skupina, ki  se drug na drugega odzivamo samo v skladu z lastnimi  vnaprejšnjimi  pričakovanji (tako kot di caprio) oz. da prevzemamo vnaprejšnja  pričakovanja drugih za svoja in se jim samo prilagajamo kot samo po sebi umevnim (tako kot jaz)...      

Meni se zdi kar ponavljajoče tole v tvojih sanjah: od zunaj postavljeni cilji, preizkušnje, zunanje ocenjevanje. Zadnjič so se mi zdele sanje o tem kako organiziraš odprave zanimive tudi iz tega vidika. Zadnji stavek se mi zdi indikativen oz. tisto kar te trenutno okupira.

bp

Title: Re: titud
Post by murileon on 05.03.2009 at 13:04:16

titud wrote on 05.03.2009 at 11:27:17:
Danšanje sanje:

Znajdem se v neke vrste kampu/tabora, kamor sem vpoklican skupaj z vrstniki iz srednje šole, le da sem jaz starejši, oni pa so še vedno srednješolci. Vsem se zdi vpoklic tako rekoč rutinski kot da bi vedeli zakaj so tam in kaj bodo tam počeli, le jaz imam občutek, da sem tam prvič oz. vsaj, da sem pozabil, da sem tam že bil. Prilagodim se sitauciji in  oz. od njih prezamem samoumevnost opravil kot so naselitev po barakah in udeležba pri pouku. Tako sedim skupaj s skupino v eni učilnici kot da čakamo na začetek pouka, vendar se predavatelj ne pojavi (lahko da ga samo jaz pričakujem, da drugi pa sploh ne). Pogovor med 'vrstniki' steče v parih in po skupinah, eni pa smo sami in predvsem opazujemo druge. nekateri so prav tako sami  in se sploh  ne zmenjo za druge. V enem trentku slučjno nastale tišne skoči pokonci en tak  od vseh ignorirani tip in začne vse nadirati v angleščini, kaj  da ga tako zijajo.  Razpoznam ga kot igralca  leonarda di caprija, ko je bil še precej mlajši in ga skušam pomirit v angleščini (tako brezhibni, da pri budni zavesti tega ne znam obnovit dobesedno), da naj ne jemlje svoje prisotnosti tam tako osebno, saj da smo vsi tam, ker pač moramo biti. Sitaucija pa me je po tem njegovem izbruhu že v sanjah navedla  na možnost, da smo vsi skupaj tam kot del nekega eksperimenta, da nameoma ne dobimo nekih nalog/navodil niti vodij in  da  smo morda na nek način opazovani, kako se obnašamo kot skupina, ki  se drug na drugega odzivamo samo v skladu z lastnimi  vnaprejšnjimi  pričakovanji (tako kot di caprio) oz. da prevzemamo vnaprejšnja  pričakovanja drugih za svoja in se jim samo prilagajamo kot samo po sebi umevnim (tako kot jaz)...      


Čas je, da postaneš vodja, da o kakih stvareh sam odločaš, brez mentorstva koga drugega in neglede na pričakovanja drugih. Leonardo di caprio se je zbudil in ne prenaša več trenutnega stanja. Precejšen problem so drugi tvoji aspekti, ki se organizirajo v neke skupine in si krajšajo čas, ti temu aspektu niso v podporo. Angleščina v našem okolju je tuj jezik, ki pripada bolj razvitemu zahodu. Očitno ta jezik zelo dobro obvladaš.

Title: Re: titud
Post by titud on 05.03.2009 at 13:14:05

wrote on 05.03.2009 at 11:54:58:

titud wrote on 05.03.2009 at 11:27:17:
Sitaucija pa me je po tem njegovem izbruhu že v sanjah navedla  na možnost, da smo vsi skupaj tam kot del nekega eksperimenta, da nameoma ne dobimo nekih nalog/navodil niti vodij in  da  smo morda na nek način opazovani, kako se obnašamo kot skupina, ki  se drug na drugega odzivamo samo v skladu z lastnimi  vnaprejšnjimi  pričakovanji (tako kot di caprio) oz. da prevzemamo vnaprejšnja  pričakovanja drugih za svoja in se jim samo prilagajamo kot samo po sebi umevnim (tako kot jaz)...      

Meni se zdi kar ponavljajoče tole v tvojih sanjah: od zunaj postavljeni cilji, preizkušnje, zunanje ocenjevanje. Zadnjič so se mi zdele sanje o tem kako organiziraš odprave zanimive tudi iz tega vidika. Zadnji stavek se mi zdi indikativen oz. tisto kar te trenutno okupira.

bp


No, konec sem malo scezurial, ker se mi je pri opisovanju sanj zdelo, da itak samo potrjuje zadnje sume oz. spoznanja. Ker se mogoče komu drugemu ne zdelo tako, ga dodajam.

Po interveciji nad di capriom oz. ozaveščenem sumu, da smo del eksprimenta, sedem in očitno kažem kar precjšnjo potrtost, saj prisede k meni  neko dekle/sošolka. Poboža me po obrazu in  božanje  mi je sicer ugajalo (zato so se mi oglašali mešani občutki slabe vesti in poželjenja), vendar  sem ga  s časoma sprejel s privzeto samoumevnostjo kot neke vrste tolaženje in se ga ( iz vljudnosti ali sočutnosti do nje oz. njenega položaja) nisem branil.  

Title: Re: titud
Post by murileon on 05.03.2009 at 13:17:44

titud wrote on 05.03.2009 at 13:14:05:

wrote on 05.03.2009 at 11:54:58:

titud wrote on 05.03.2009 at 11:27:17:
Sitaucija pa me je po tem njegovem izbruhu že v sanjah navedla  na možnost, da smo vsi skupaj tam kot del nekega eksperimenta, da nameoma ne dobimo nekih nalog/navodil niti vodij in  da  smo morda na nek način opazovani, kako se obnašamo kot skupina, ki  se drug na drugega odzivamo samo v skladu z lastnimi  vnaprejšnjimi  pričakovanji (tako kot di caprio) oz. da prevzemamo vnaprejšnja  pričakovanja drugih za svoja in se jim samo prilagajamo kot samo po sebi umevnim (tako kot jaz)...      

Meni se zdi kar ponavljajoče tole v tvojih sanjah: od zunaj postavljeni cilji, preizkušnje, zunanje ocenjevanje. Zadnjič so se mi zdele sanje o tem kako organiziraš odprave zanimive tudi iz tega vidika. Zadnji stavek se mi zdi indikativen oz. tisto kar te trenutno okupira.

bp


No, konec sem malo scezurial, ker se mi je pri opisovanju sanj zdelo, da itak samo potrjuje zadnje sume oz. spoznanja. Ker se mogoče komu drugemu ne zdelo tako, ga dodajam.

Po interveciji nad di capriom oz. ozaveščenem sumu, da smo del eksprimenta, sedem in očitno kažem kar precjšnjo potrtost, saj prisede k meni  neko dekle/sošolka. Poboža me po obrazu in  božanje  mi je sicer ugajalo (zato so se mi oglašali mešani občutki slabe vesti in poželjenja), vendar  sem ga  s časoma sprejel s privzeto samoumevnostjo kot neke vrste tolaženje in se ga ( iz vljudnosti ali sočutnosti do nje oz. njenega položaja) nisem branil.  


Nisi del eksperimenta, to je samo simbol tvojega pasivnega odnosa do življenja in verjetno ti ženska, ki je simbol zemlje to poskuša dopovedati s čisto zemeljskimi čustvi.

Title: Re: titud
Post by plesnamesecu on 05.03.2009 at 14:26:52

titud wrote on 05.03.2009 at 13:14:05:
No, konec sem malo scezurial, ker se mi je pri opisovanju sanj zdelo, da itak samo potrjuje zadnje sume oz. spoznanja. Ker se mogoče komu drugemu ne zdelo tako, ga dodajam.

Po interveciji nad di capriom oz. ozaveščenem sumu, da smo del eksprimenta, sedem in očitno kažem kar precjšnjo potrtost, saj prisede k meni  neko dekle/sošolka. Poboža me po obrazu in  božanje  mi je sicer ugajalo (zato so se mi oglašali mešani občutki slabe vesti in poželjenja), vendar  sem ga  s časoma sprejel s privzeto samoumevnostjo kot neke vrste tolaženje in se ga ( iz vljudnosti ali sočutnosti do nje oz. njenega položaja) nisem branil.  


Dozdeva se mi, da večina tvojih sanj kaže notranji konflikt dveh aspektov. Eden je tekmovalni, ki ti je privzgojen in verjameš, da je tvoj, čeprav ravno sanje kažejo, da ga ne zmoreš prevzeti za svojega. Odtod verjetno občutek, da si del eksperimenta - nekaj je infiltrirano s strani drugih.  Drugi je povezovalni, intuitivni, ki je po moje del tvojega bistva, ampak si naučen, da ni tvoj in ga še vedno sprejemaš z neko distanco.

Po moje se motiv v sanjah ponavlja, ker moraš sčistiti vzorce - zavzeti distanco do prvega aspekta in v polnosti sprejeti drugi aspekt.

Title: Re: titud
Post by titud on 09.03.2009 at 13:05:44
Sobotne sanje:

Sem ob nekem cestne krožičču, mime pripelje avto in se zaleti s polno hitrostjo  v zid skladišča na moji desni, ne da bi kakorkoli zaviral. Prednji del se popolnoma splošči do  kabine, takoj zatem se iz druge strani v drugo skladišče na moji levi  zaleti še en avto in se enako splošči. Nobenih zankov življenja ni v teh vozilih, zato pokličem 113, a se mi na moje začudenje  oglasi kolegica s službe. Povem, da sem priča nesreči inda kličem rešilce, ona pa, da so vsi nujni  klici zaposlenih preusmerjeni na firmo, da imajo pod nadzorom, kaj se dogaja v firmi  in da me bo ona prevezala naprej. Počakam na prevezavo in obvestim klicni center, da sta se zgodili dve prometni nesreči, kjer pa kot da vse že vedo in ne poberejo niti mojih podatkov niti ne vprašajo za lokacijo. Vse skupaj se mi zdi čudno tesnobno, zato se zbudim. Napol zbujen začnem napeto poslušat, če bom morda zaslišal sirene, saj sem se  ustrašil, da bodo prišli rešilci kar na dom, ker  sem jih očitno klical kar iz postelje in ker imajo morda  take naprave, da kar izsledijo klic iz mesta nesreče in zato tudi ne sprašujejujo za lokacijo. Zaradi tesnobnega očbutka, da sem jih klical po nepotrebnem (oz. zaradi tega, ker sem jih klical iz postelje, kjer sem o nesreči samo sanjal)  sem se sedaj dejansko zbudil in  šele sedaj z  oljašanjem ugotovil, da so nisem  opravil nobenega dejanskega klica...    

Title: Re: titud
Post by Eva on 09.03.2009 at 14:07:31
ojla titud
fajn napisan - se po svoje najdem v tem, zato bom kr navedla nekej vprašanj za razmislek. zdej če je sam projekcija pa se nate ne navezuje, sori pol kr ne brat.

če bi res klical, kaj bi to o tebi povedal? kaj je tisto, česar se tolk bojiš, da te v tesnobo spravlja? kaj nočeš, da bi drugi mislili o tebi?

drugi = policija, potem firma, potem ta sodelovka

in: pa kaj potlej, nej si misljo kr si hočjo.

jest se s tem dajem zadne cajte no.

to je tvoja izkušnja- UAU! dve nesreči čist pršponano, valda pokličeš, izraziš to svoje doživetje, takoj začneš razmišljat in delovat v smeri, kaj bi ti lahko naredu okol tega - normalno! veš, uni, k so klical pred tabo in izrazl svoje doživetje, niso nardil čist nč bl narobe in čist nč bl prov kt ti. Recimo, da je point v učinkovitosti, in da si ti zamudu učinkovitost s tem, ker nisi prvi poklicu. sej nisi vedu. Bolj učinkovito je blo, da si poklicu, kot pa da bi si mislu: ah sej so že drugi, pa bi se pol izkazal, da ni še nobedn)
in: point sploh ni v učinkovitosti - that's the beauty of it. point je v tem, da ma vsak svoje doživetje, da je zaželeno da ga izrazi, po svoje, da se vsa doživetja skupej sestavljajo v to učenje, ki ga naša enost "jemlje". sistem je narjen drugač, nas uči, da je naš izraz zlahkoto napačen, da se mi pol počutmou kt eni luzerji z napakami, namest da bi bli veseli tega sončka, ki ga mamo v seb.

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1236605649/0

Title: Re: titud
Post by murileon on 09.03.2009 at 14:13:25

titud wrote on 09.03.2009 at 13:05:44:
Sobotne sanje:

Sem ob nekem cestne krožičču, mime pripelje avto in se zaleti s polno hitrostjo  v zid skladišča na moji desni, ne da bi kakorkoli zaviral. Prednji del se popolnoma splošči do  kabine, takoj zatem se iz druge strani v drugo skladišče na moji levi  zaleti še en avto in se enako splošči. Nobenih zankov življenja ni v teh vozilih, zato pokličem 113, a se mi na moje začudenje  oglasi kolegica s službe. Povem, da sem priča nesreči inda kličem rešilce, ona pa, da so vsi nujni  klici zaposlenih preusmerjeni na firmo, da imajo pod nadzorom, kaj se dogaja v firmi  in da me bo ona prevezala naprej. Počakam na prevezavo in obvestim klicni center, da sta se zgodili dve prometni nesreči, kjer pa kot da vse že vedo in ne poberejo niti mojih podatkov niti ne vprašajo za lokacijo. Vse skupaj se mi zdi čudno tesnobno, zato se zbudim. Napol zbujen začnem napeto poslušat, če bom morda zaslišal sirene, saj sem se  ustrašil, da bodo prišli rešilci kar na dom, ker  sem jih očitno klical kar iz postelje in ker imajo morda  take naprave, da kar izsledijo klic iz mesta nesreče in zato tudi ne sprašujejujo za lokacijo. Zaradi tesnobnega očbutka, da sem jih klical po nepotrebnem (oz. zaradi tega, ker sem jih klical iz postelje, kjer sem o nesreči samo sanjal)  sem se sedaj dejansko zbudil in  šele sedaj z  oljašanjem ugotovil, da so nisem  opravil nobenega dejanskega klica...    


Za razliko od križišča, lahko v krožišču krožiš, če ne veš, kam bi zavil. Zgodita se dve hudi prometni nesreči. Očitno sta tam dva tvoja aspekta, ki nista imela kontrole nad vozilom. To skladišče verjetno simbolizira neka dogajanja v službi. So pa to trdne stavbe, ki jih taki trgi glih kaj dosti ne morejo poškodovati. Ko želiš poklicati pomoč, dobiš službo. Sanje očitno kažejo na neko objektivno stanje v službi. Tam je namreč kraj, kjer dobiš pomoč. Verjetno se nekontrolirano zaletavaš v neke službene strukturirane in trdne strukture, ker se trenutno nisi sposoben odločiti kako in kaj s službo. Počutiš se krivega, ker imaš občutek, da tvoje nerganje v službi že slutijo in bi to lahko vplivalo na pozitiven odnos do delovnega procesa in s tem ogrozilo del funkcioniranja firme. Vendar sanje kažejo, da je tam kraj, ki ti nudi varnost in zaščito. Sodelavka, ki ima stvari pod kontrolo je tu zelo pomembna. Verjetno gre za osebo, ki ti je naklonjena ali pa je vsaj način njenega funkcioniranja zate zelo pomemben. Tvoja služba je verjetno trenutno varno krožišče, kjer lahko narediš več krogov, preden se odločiš, kam zaviti. Treba pa je paziti na to, da ti kdaj pa kdaj ne poči film. Obstanek v tej službi je treba na novo osmisliti.

Title: Re: titud
Post by murileon on 09.03.2009 at 14:23:14

Eva wrote on 09.03.2009 at 14:07:31:
ojla titud
fajn napisan - se po svoje najdem v tem, zato bom kr navedla nekej vprašanj za razmislek. zdej če je sam projekcija pa se nate ne navezuje, sori pol kr ne brat.


Za svoje sanje naredi svoj topic, če želiš, da jih kdo komentira. Drugače bo postal Titudov topic tvoj :). Če so namenjene samo Titudu, pol je ok. Bom kasneje zbrisal, da ne bom še sam multipliciral tvojih sanj po Titudovem topicu.

No, očitno z mojimi pravicami še ni vse ok, tole ne morem pobrisati.

Title: Re: titud
Post by titud on 09.03.2009 at 15:18:34

murileon wrote on 09.03.2009 at 14:13:25:
[quote author=titud link=1235137840/23#23 date=1236600344]
Za razliko od križišča, lahko v krožišču krožiš, če ne veš, kam bi zavil. Zgodita se dve hudi prometni nesreči. Očitno sta tam dva tvoja aspekta, ki nista imela kontrole nad vozilom. To skladišče verjetno simbolizira neka dogajanja v službi. So pa to trdne stavbe, ki jih taki trgi glih kaj dosti ne morejo poškodovati. Ko želiš poklicati pomoč, dobiš službo. Sanje očitno kažejo na neko objektivno stanje v službi. Tam je namreč kraj, kjer dobiš pomoč. Verjetno se nekontrolirano zaletavaš v neke službene strukturirane in trdne strukture, ker se trenutno nisi sposoben odločiti kako in kaj s službo. Počutiš se krivega, ker imaš občutek, da tvoje nerganje v službi že slutijo in bi to lahko vplivalo na pozitiven odnos do delovnega procesa in s tem ogrozilo del funkcioniranja firme. Vendar sanje kažejo, da je tam kraj, ki ti nudi varnost in zaščito. Sodelavka, ki ima stvari pod kontrolo je tu zelo pomembna. Verjetno gre za osebo, ki ti je naklonjena ali pa je vsaj način njenega funkcioniranja zate zelo pomemben. Tvoja služba je verjetno trenutno varno krožišče, kjer lahko narediš več krogov, preden se odločiš, kam zaviti. Treba pa je paziti na to, da ti kdaj pa kdaj ne poči film. Obstanek v tej službi je treba na novo osmisliti.

Definitivno se sanje nanašajo na razmere v službi oz. na moj odnos do teh razmer. Firma se pojavlja v dvojni vlogi, kot mesto nevarnosti (mečejo iz službe) in mesto varnosti (imajo stavri  kao pod kontrolo), Ta varnost je seveda fiktivna neosebna (ne morem z njo pomagat tistim, ki jih vrže ven, saj jih je ven vrgla firma) in  tudi če računam na pomoč od zunaj (rešilna postaja) tam ne intervinirajo, ker so del istega sistema nadzora, za katerega se predpstavlja, da so že o vsem obveščeni in jih moja osebna osebna intervencija ne zanima. Tega ignora, ki se reflektira v sanjah,  intimno ne zmorem sprejet, zato vsaj lasten  klic iz  smatram  za relen klic, na katerega pričakujem odziv ( napačen, a vendar realen, saj  reševalce pričakujem na dom, kar navsezadnje morda kaže tudi na mojo dejasnko ogroženost) Odrešitev iz te objektivno nemogoče situcaije je seveda lahko le  popolna budnust/ozveščenost, da je vsaka moja reakcija le  del nekega od mene neodvisnega (in nenadzorovanega) eksperimenta, katerega akter sem  že bil  prejšnjih srednješolskih sanjah. Iste matrice skratka...

Title: Re: titud
Post by gape on 09.03.2009 at 15:26:24
sanjaš sanje povprečnega zemljana
ki pa so obarvane konkretno zate

za moje pojme, če tega nisi nameravu sanjat - kar pomoje nisi - je drek
si navezan na te šihte in ta sranja
odvisen

sanje bi morale bit SANJE - neki lepga
tist kar nameravaš da je

ne pa tist kar u budnem stanju nočeš videt

Title: Re: titud
Post by titud on 09.03.2009 at 15:53:15

Eva wrote on 09.03.2009 at 14:07:31:
ojla titud
fajn napisan - se po svoje najdem v tem, zato bom kr navedla nekej vprašanj za razmislek. zdej če je sam projekcija pa se nate ne navezuje, sori pol kr ne brat.

če bi res klical, kaj bi to o tebi povedal? kaj je tisto, česar se tolk bojiš, da te v tesnobo spravlja? kaj nočeš, da bi drugi mislili o tebi?

drugi = policija, potem firma, potem ta sodelovka

in: pa kaj potlej, nej si misljo kr si hočjo.

jest se s tem dajem zadne cajte no.

to je tvoja izkušnja- UAU! dve nesreči čist pršponano, valda pokličeš, izraziš to svoje doživetje, takoj začneš razmišljat in delovat v smeri, kaj bi ti lahko naredu okol tega - normalno! veš, uni, k so klical pred tabo in izrazl svoje doživetje, niso nardil čist nč bl narobe in čist nč bl prov kt ti. Recimo, da je point v učinkovitosti, in da si ti zamudu učinkovitost s tem, ker nisi prvi poklicu. sej nisi vedu. Bolj učinkovito je blo, da si poklicu, kot pa da bi si mislu: ah sej so že drugi, pa bi se pol izkazal, da ni še nobedn)
in: point sploh ni v učinkovitosti - that's the beauty of it. point je v tem, da ma vsak svoje doživetje, da je zaželeno da ga izrazi, po svoje, da se vsa doživetja skupej sestavljajo v to učenje, ki ga naša enost "jemlje". sistem je narjen drugač, nas uči, da je naš izraz zlahkoto napačen, da se mi pol počutmou kt eni luzerji z napakami, namest da bi bli veseli tega sončka, ki ga mamo v seb.

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1236605649/0


V bistvu ni nobeden prej poklical na 113, tam so vse na nek način zvedli prek mene oziroma je bil moj klic  že v naprej pričakovan (so vedelli za nesrečo, ker so jo sami povzročili in lovijo samo reakcije nanje).  Skratka, jebe me to, da ne morem učinkovito pomagat, ker ne poznam tehnologije nadzora klicanja( v katerem so lahko napake), še bolj me pa jebe to, da  je  očitno  že sam sistem klicanja na pomoč del sistema, v katerem je v naprej tako urejeno, da se ne intervenira.

Title: Re: titud
Post by titud on 10.03.2009 at 13:06:26

gape wrote on 09.03.2009 at 15:26:24:
sanjaš sanje povprečnega zemljana
ki pa so obarvane konkretno zate

za moje pojme, če tega nisi nameravu sanjat - kar pomoje nisi - je drek
si navezan na te šihte in ta sranja
odvisen

sanje bi morale bit SANJE - neki lepga
tist kar nameravaš da je

ne pa tist kar u budnem stanju nočeš videt


Bolj kot namen teh sanj mi je bla znaimiva njihova  struktura, to je  prehod iz sanj v polbudno in budno stanje. Kolk si v (pol)budni zavesti nism uspel/upal dopovedat/priznat, da je takšna realnost kot sem jo sanjal  bolj resnična od predstave o tem, kako si realnost predstvljam v budnem stanju. Da je predstva  o realnosti v budnem stanju lepša od sanjske  sam zato  ker je lažna. Ker je  budno življenje v tem smislu kompezatorno, ne pa sanje...  

Title: Re: titud
Post by titud on 13.03.2009 at 11:44:12
Sanjam, da me je sin poklical  v svojo sobo, da mi predstavi eno tehnično novotarijo. Na mobitelu odpre nek križanec med  gps karto in satelitskim googlom earth in  pravi, naj bom pozoren na eno točko, ki se pomika po neki ulici. Mirno mi pove, da je to naš avto, ki ga daljinsko vodi. Mu takoj  verjamem, vendar ne zaupam sistemu, da se ne bo kam zaletel. Prava panika pa me zagrabi, ko ga nekdo pokliče po gsm-u in iz ekrana zgine slika zmeljevida. Kričim nanj, naj prekine klic in mi  vrne nadzor, on pa mirno odide iz sobe in se naprej pogovarja prek   slušalke na ušesu. Sam nikakor ne uspem najt  nazaj zemljevida in ga zmerjam, zakaj ni to zadevo inštaliral na računalnik oz. zakaj se je moral afnat preko telefona,  ker zdaj je avto brez nadzora in se bo kam zaletel. Pride nazaj in mi pravi naj ne težim, da ima vse pod nadzorom, da se tisto na zemljevidu prikazuje k samo zaradi mene, da  on itak vidi vse kot da bi sam šofiral in da zato  ni nč takega, če se med vožnjo pogovarja še po telefonu. Pri tem pokaže s prstom  na neko napravo na ušesu, ki sem jo prej imel za slušalko. Hočem, da jo da meni, da se sam  prepričam, on pa, da imam drugo frekvenco in da je  zato ne bom nč vidu in da mi je zato naštimal spremljanje avta na mobitel. Še vedno zbegan (vendar ne več tolk paničen, bolj z občutkom malodušja/vseenosti ), se zbudim.        

Title: Re: titud
Post by murileon on 15.03.2009 at 18:04:40

titud wrote on 13.03.2009 at 11:44:12:
Sanjam, da me je sin poklical  v svojo sobo, da mi predstavi eno tehnično novotarijo. Na mobitelu odpre nek križanec med  gps karto in satelitskim googlom earth in  pravi, naj bom pozoren na eno točko, ki se pomika po neki ulici. Mirno mi pove, da je to naš avto, ki ga daljinsko vodi. Mu takoj  verjamem, vendar ne zaupam sistemu, da se ne bo kam zaletel. Prava panika pa me zagrabi, ko ga nekdo pokliče po gsm-u in iz ekrana zgine slika zmeljevida. Kričim nanj, naj prekine klic in mi  vrne nadzor, on pa mirno odide iz sobe in se naprej pogovarja prek   slušalke na ušesu. Sam nikakor ne uspem najt  nazaj zemljevida in ga zmerjam, zakaj ni to zadevo inštaliral na računalnik oz. zakaj se je moral afnat preko telefona,  ker zdaj je avto brez nadzora in se bo kam zaletel. Pride nazaj in mi pravi naj ne težim, da ima vse pod nadzorom, da se tisto na zemljevidu prikazuje k samo zaradi mene, da  on itak vidi vse kot da bi sam šofiral in da zato  ni nč takega, če se med vožnjo pogovarja še po telefonu. Pri tem pokaže s prstom  na neko napravo na ušesu, ki sem jo prej imel za slušalko. Hočem, da jo da meni, da se sam  prepričam, on pa, da imam drugo frekvenco in da je  zato ne bom nč vidu in da mi je zato naštimal spremljanje avta na mobitel. Še vedno zbegan (vendar ne več tolk paničen, bolj z občutkom malodušja/vseenosti ), se zbudim.        


Vodi naš družinski avto. Tvoj sin verjetno živi in funkcionira drugače, kot družina in kot si ti navajen, zato te je za njega strah. Strah te je tudi sprememb oziroma tega, da se boš moral navaditi na drugačno situacijo, kot si je navajen. Mislim, da so tvoje sanje v preteklosti že kazale na to, da si v procesu nekih sprememb v zvezi s tvojimi odraščajočimi-odraslimi otroki in te določene stvari zelo skrbijo. Vendar sanje kažejo, da sin svojo frekvenco, ki je ti ne slišiš, dobro obvlada in ni razloga za strah. Problem jeedinole v komunikaciji oziroma izmenjavi informacij med vama. Namesto, da bi ti kaj pojasnil, se pogovarja po telefonu s prijateljem. Malo si odrezan od njegovega sveta, zato nepoznavanje in logičen strah.

Title: Re: titud
Post by titud on 09.04.2009 at 12:26:04
Današnje sanje:

Na obisk k nam na dom je prišel turški primje z namenom, da se v živo seznani z zahodnim načinom življenja (očitno smo bili izbrani kot neke vrste tipična zahodna družina...). Obnašal se je za naše pojme pretirano domačno (očitno v skladu z vzhodnjaškim pojmom domačnosti), zato smo se trudili prilgaoditi v skladu z našimi predstavami o njihovi domačnosti. Dovolili smo mu kaditi, sam pa sem poiskal neko bakreno džezvo (ki jo je sin prinesel kot spominek iz sarjeva in jo nismo uporabljali) in mu skuhal turško kavo. Nekaj časa smo se izogibali debate o politiki, vendar sin ni dolgo zdržal in ga je naravnost vprašal, kdaj nameravajo oblasti spremniti kriminalni odnos do  pamuka, ki je na zahodu priznan pisatelj in za nas bolj  kredibilni predstavnik turškega naroda kot on kot  državnik. Primje je vprašnje ignorilal oziroma reagiral nanj  s še bolj pretirano prijaznostjo: kar vlegel se je preprogo, se zaćel igrat z daljincem in se naglas čuditi temu, koliko programov imamo na televiziji... Za naše pojme se je popolnoma se je pootročil, zato se mi ni zdelo primerno oz. nevljudno, da bi ga še jaz gnjavil z neprimernostjo državnega terorja nad kurdi, hkrati pa smo se med sabo samo nemočno spogledovali in nelagodno čakali, kdaj bo tega obiska konec ...

Sanje se po moje odraz trenutne situcije, ko imam  sina v strasburgu kot simbolnem 'talilnem loncu' evrpropskih kultur in ki mi deluje popompozno/neiskreno/narejeno že po svoji arhitekturi (moderni steklojekleni kopiji rimskega imerialnega koloseja oz. babilonskega stolpa, ki sem ga včeraj dobil od njega po mms-u...)

Title: Re: titud
Post by murileon on 09.04.2009 at 12:53:16

titud wrote on 09.04.2009 at 12:26:04:
Današnje sanje:

Na obisk k nam na dom je prišel turški primje z namenom, da se v živo seznani z zahodnim načinom življenja (očitno smo bili izbrani kot neke vrste tipična zahodna družina...). Obnašal se je za naše pojme pretirano domačno (očitno v skladu z vzhodnjaškim pojmom domačnosti), zato smo se trudili prilgaoditi v skladu z našimi predstavami o njihovi domačnosti. Dovolili smo mu kaditi, sam pa sem poiskal neko bakreno džezvo (ki jo je sin prinesel kot spominek iz sarjeva in jo nismo uporabljali) in mu skuhal turško kavo. Nekaj časa smo se izogibali debate o politiki, vendar sin ni dolgo zdržal in ga je naravnost vprašal, kdaj nameravajo oblasti spremniti kriminalni odnos do  pamuka, ki je na zahodu priznan pisatelj in za nas bolj  kredibilni predstavnik turškega naroda kot on kot  državnik. Primje je vprašnje ignorilal oziroma reagiral nanj  s še bolj pretirano prijaznostjo: kar vlegel se je preprogo, se zaćel igrat z daljincem in se naglas čuditi temu, koliko programov imamo na televiziji... Za naše pojme se je popolnoma se je pootročil, zato se mi ni zdelo primerno oz. nevljudno, da bi ga še jaz gnjavil z neprimernostjo državnega terorja nad kurdi, hkrati pa smo se med sabo samo nemočno spogledovali in nelagodno čakali, kdaj bo tega obiska konec ...

Sanje se po moje odraz trenutne situcije, ko imam  sina v strasburgu kot simbolnem 'talilnem loncu' evrpropskih kultur in ki mi deluje popompozno/neiskreno/narejeno že po svoji arhitekturi (moderni steklojekleni kopiji rimskega imerialnega koloseja oz. babilonskega stolpa, ki sem ga včeraj dobil od njega po mms-u...)


Ta Turk je tvoj aspekt, ki ne prenese kritike. V svoji zahodno situirani družini, ki funkcionira po nekih pravilih, se malo nelagodno počutiš, ker ti to preprečuje, da bi bil avtentičen. Nek del tebe ali pa celo nekaj družinskega obstaja (kar verjetno pripada družini, ki sta jo s partnerko ustvarila ali pa sta prinesla nekaj skupnega), kar je zatrto, verjetno celo prepovedano. Ker ne vidiš izhoda, padaš v regresijo in poskušaš z otroškimi mehanizmi priti do razumevanja. Kdo je inkvizicija v družini ? Po navadi so to ženske, ki s svojimi emocijami zacementirajo neke vrednote. Pogosto jih lahko premakneš samo z resnim konfliktom, ki ogrozi njihovo eksistenco. Da povežem začetek in nadaljevanje mojih misli, ne preneseš kritike, ker moraš biti takšen, kot se od tebe pričakuje, ne pa tak, kot si, avtentičen. Posledica je, da se nisi uspel ojačati in stati za svojimi stališči, ampak se moraš ponižati na nivo otroka, da bi nekomu pokazal, da rabiš razumevanje.

Title: Re: titud
Post by titud on 10.04.2009 at 13:03:14

murileon wrote on 09.04.2009 at 12:53:16:
Ta Turk je tvoj aspekt, ki ne prenese kritike. V svoji zahodno situirani družini, ki funkcionira po nekih pravilih, se malo nelagodno počutiš, ker ti to preprečuje, da bi bil avtentičen. Nek del tebe ali pa celo nekaj družinskega obstaja (kar verjetno pripada družini, ki sta jo s partnerko ustvarila ali pa sta prinesla nekaj skupnega), kar je zatrto, verjetno celo prepovedano. Ker ne vidiš izhoda, padaš v regresijo in poskušaš z otroškimi mehanizmi priti do razumevanja. Kdo je inkvizicija v družini ? Po navadi so to ženske, ki s svojimi emocijami zacementirajo neke vrednote. Pogosto jih lahko premakneš samo z resnim konfliktom, ki ogrozi njihovo eksistenco. Da povežem začetek in nadaljevanje mojih misli, ne preneseš kritike, ker moraš biti takšen, kot se od tebe pričakuje, ne pa tak, kot si, avtentičen. Posledica je, da se nisi uspel ojačati in stati za svojimi stališči, ampak se moraš ponižati na nivo otroka, da bi nekomu pokazal, da rabiš razumevanje.


Zanimivo, kako sanje pri meni uporabijo mojo osebno percepcepcijo neke širše/splošne  družbene situacije (v konkretnem primeru moj  zavesten dvom v možnost intimnega sožitja različnih avtentičnih  kultur), da bi mi  na tak način ponazorile mojo osebno pozicijo v družini kot mestu intimnega sožitja različnosti. V bistvu na zahodu  nič novega, če  se televizija prikaže kot tisto sredstvo pobega v infantilnost, ki  s pozornostjo, ki jo zahteva, razrešuje  nujnost kofnliktov, izhajajajočih  iz različnosti. Zanimivo, da tega v sanjah ne poslužim  kot zahodnjak ampak kot vzhodnjak, ki  zaradi kulturne distance poveličuje infantilno skupnostno funkcijo  televizije in jo zavesno forsira, da bi pregnal nelagodje in ustvaril znosno skupinsko vzdušje. Kot  zahodnjak se namreč zavedam, da je televizija  bolj kot ne sama kreator  različnih kulturnih in življenskih stilov iz povsem marketinških razlogov, ki jih predstavlja  kot naše  avtentične in nas v bistvu bolj kot združuje samo umetno razdvaja in ločuje...  


Title: Re: titud
Post by bp on 10.04.2009 at 23:24:12
o sanjah z nesrečo:

si priča dogodku, trku avta v zid. da bi bil dogodek zadosti pomemben, se v zid zaleti še en avto. dogodek zahteva od tebe akcijo. akcija je standardna, kličeš pomoč, precej neosebno in tako kot se spodobi. in pri standardnih in kot se spodobi rečeh se hitro pojavi zraven firma, ker biti produktiven, delati za druge je tudi nekaj, kar se spodobi. in vse je pod krasno in vse je pod nadzorom. samo ti pa ob vsem tem občutiš tesnobo.
zakaj se pojavi na tem mestu je po mojem ključno, recimo naprimer:
- zaradi nadzora, preveč nadzora, občutka ujetosti
- zaradi tvojega reakcije by the book, kjer pride na svetlo tvoj problem s tvojo avtentičnostjo (ki ga sicer ne razumem najbolje)
- tesnobno reagiraš, ker so posledice še tako standardne akcije vendarle nepredvidljive, kar te spravlja v to stanje

Title: Re: titud
Post by titud on 13.05.2009 at 12:19:48
Po daljšem času nekaj sanjam podobnega, bolj posamezne skevence, ki se pobvezujejo v zgodbo, a so precek intenzivne, tako da me 'držijo' tudi v polsnu, ko se jim še ne morem izvit, a se jim hkrati trudimdoločit pomen. Prvi del je bil itak bolj podoben halucinacijam kot sanjam, najbrž kot posledica dejstva, da sem moral zvečer vzet antibiotike in protibolečinske tablete zaradi manjših zdravstevnih težav  (v otroštvu mi je vročina v kombinicaji z antibiotiki pogosto povzročila haluciniranje v budnem stanju).

Prvi del: Vozim se v prometni gneči (nekje v območju priklopa avtoceste na celovško v šentvidu). Opazujem semafor, njegove luči (mislim da  rdeča) mi  vzbudijo vzneseno vzdušje, sploh jih ne jemljem kot opozorilne znake ampak  so čisto brez pomenov, zame imajo zgolj v estetsko funcijo. Semafor tudi blago niha, kot da bi bil živo drevo....  Ko speljem preko ljubljani, se hkarti z avtom pomika tudi vsa okolica v vidnem polju, ki je nenako zgoščena in počasna (kot bi bil podvodni slowmotoin), kar me navadaja z mirom in vse-enostjo. Tako stanje se mi zdi malo nenevadno, zato pogledam na uro, ki  se ne premika (kaže neko uro nič minut nič sekund), miruje tudi kazalec za hitrost  na neki številki (mislim da  60), vendar zaradi premikanja okolice hkrati z avtom nimam občutka hirosti. V avtu ne občutim želje/namena/potrebe, da bi bil kam namenjen, zgolj uživam v tej premikajoči se sedanjosti (morda kot neke vrste kompenzacija za popoldansko stresno prebijanje do ordinacije, kamor sem bil naročen in sem zaradi prometa zamujal).

Drugi del: Sem v akvariju v velikosti bazena, okrog mene plavajo vse mogoče tropske ribice. Skušam se ene dotaknit, vendar gre roka kar skoznjo. Spoznam, da so ribe hologrami, da sploh ni vode in da sem v le  virtulanem akvariju. Razočarn se pritožim nekomu v belem  na robu akvarija, da to ni nobena avtentičnost, ki so jo obljubljali. Mi razloži, da je namen doživeti avtentičnost s pozicije ribe in ne človeka. Za ribo je voda tako elementarno okolje kot za ćloveka zrak, ne čuti njene mokrokote, v njej lahko diha in se  normalno giblje - enako  kot človek na suhem. V naslednji sceni sem  na robu akvarija/bazena z našpičenim debelim kolom (podobnim tistim ob cesti, ki jih postavijo pred zimo za plužnje snega). Z njim nameravam nabost kakšno večjo ribo in s tem prverit avtentičnost akvarija, saj bi po moji logiki zdaj, ko sem izven njega in zrem vanj z avtentičnostjo človeka in ne ribe, morala  biti v njem voda, ribe v njej pa prave. Hočem tako eno napičit, pa kol ne prodre vode, ki deluje kot neprebojna opna. Skočim v akavrij, v skušam palavt kot  po vodi, a  nisem ne moker niti je ne morem pit niti mi ne daje upora za plavat  niti se ne morem vanjo potopit... Začnem tokrat kar  sam v sanjah (ali polsnu) razmišljat, da gre morda  še vedno za neke vrsto sprevrnjeno občutje  izkušnje ribje avtentičnosti iz prejšnje scene ... da se mi hoče dopovedat, da  riba  naše človeško okolje občuti tako kot sem jaz 'njihovo' vodo... kot nekaj, v kar se ne da 'penetrirat'...

Title: Re: titud
Post by murileon on 13.05.2009 at 13:32:51

titud wrote on 13.05.2009 at 12:19:48:
Po daljšem času nekaj sanjam podobnega, bolj posamezne skevence, ki se pobvezujejo v zgodbo, a so precek intenzivne, tako da me 'držijo' tudi v polsnu, ko se jim še ne morem izvit, a se jim hkrati trudimdoločit pomen. Prvi del je bil itak bolj podoben halucinacijam kot sanjam, najbrž kot posledica dejstva, da sem moral zvečer vzet antibiotike in protibolečinske tablete zaradi manjših zdravstevnih težav  (v otroštvu mi je vročina v kombinicaji z antibiotiki pogosto povzročila haluciniranje v budnem stanju).

Prvi del: Vozim se v prometni gneči (nekje v območju priklopa avtoceste na celovško v šentvidu). Opazujem semafor, njegove luči (mislim da  rdeča) mi  vzbudijo vzneseno vzdušje, sploh jih ne jemljem kot opozorilne znake ampak  so čisto brez pomenov, zame imajo zgolj v estetsko funcijo. Semafor tudi blago niha, kot da bi bil živo drevo....  Ko speljem preko ljubljani, se hkarti z avtom pomika tudi vsa okolica v vidnem polju, ki je nenako zgoščena in počasna (kot bi bil podvodni slowmotoin), kar me navadaja z mirom in vse-enostjo. Tako stanje se mi zdi malo nenevadno, zato pogledam na uro, ki  se ne premika (kaže neko uro nič minut nič sekund), miruje tudi kazalec za hitrost  na neki številki (mislim da  60), vendar zaradi premikanja okolice hkrati z avtom nimam občutka hirosti. V avtu ne občutim želje/namena/potrebe, da bi bil kam namenjen, zgolj uživam v tej premikajoči se sedanjosti (morda kot neke vrste kompenzacija za popoldansko stresno prebijanje do ordinacije, kamor sem bil naročen in sem zaradi prometa zamujal).

Drugi del: Sem v akvariju v velikosti bazena, okrog mene plavajo vse mogoče tropske ribice. Skušam se ene dotaknit, vendar gre roka kar skoznjo. Spoznam, da so ribe hologrami, da sploh ni vode in da sem v le  virtulanem akvariju. Razočarn se pritožim nekomu v belem  na robu akvarija, da to ni nobena avtentičnost, ki so jo obljubljali. Mi razloži, da je namen doživeti avtentičnost s pozicije ribe in ne človeka. Za ribo je voda tako elementarno okolje kot za ćloveka zrak, ne čuti njene mokrokote, v njej lahko diha in se  normalno giblje - enako  kot človek na suhem. V naslednji sceni sem  na robu akvarija/bazena z našpičenim debelim kolom (podobnim tistim ob cesti, ki jih postavijo pred zimo za plužnje snega). Z njim nameravam nabost kakšno večjo ribo in s tem prverit avtentičnost akvarija, saj bi po moji logiki zdaj, ko sem izven njega in zrem vanj z avtentičnostjo človeka in ne ribe, morala  biti v njem voda, ribe v njej pa prave. Hočem tako eno napičit, pa kol ne prodre vode, ki deluje kot neprebojna opna. Skočim v akavrij, v skušam palavt kot  po vodi, a  nisem ne moker niti je ne morem pit niti mi ne daje upora za plavat  niti se ne morem vanjo potopit... Začnem tokrat kar  sam v sanjah (ali polsnu) razmišljat, da gre morda  še vedno za neke vrsto sprevrnjeno občutje  izkušnje ribje avtentičnosti iz prejšnje scene ... da se mi hoče dopovedat, da  riba  naše človeško okolje občuti tako kot sem jaz 'njihovo' vodo... kot nekaj, v kar se ne da 'penetrirat'...


Prvi del je mogoče res kot ena zadetost s tabletami :).
Drugi del verjetno govori o frustraciji intelekta. Intelekt je pogosto neučakan. Da se nam kaka stvar posveti, je včasih potreben čas, ki ga rabi nezavedno, da premelje, sploh če še nima vsega materijala, ki ga rabi. Zdi se mi, da si obremenjen s pojmom avtentičnosti in intelekt nima moči tega predelati, zato je potreben čas, ki je v izobilju dan v prvem delu sanj.

Title: Re: titud
Post by bp on 13.05.2009 at 13:34:33
Jest tega tvojega iskanja avtentičnosti nisem nikdar razumel, kaj šele začutil, ampak v tehle zadnjih sanjah sem našel en ročaj, za katerega lahko morda zagrabim.

Predvidevam, da ti je kar poznana problematika, kor pravi Thomas Nagel, da ne moremo subjektivno izkusit "Kako je biti netopir". Tu pa mi zgleda, kot da se na isti način, kot je spraševanje "Kako je biti netopir", lotevaš vprašanja "Kako je biti titud" in v tem iskanju pričakuješ najti neko avtentičnost, ki jo boš lahko pokazal drugim.

Pri tem ti prve sanje o avtomobilu morda kažejo, da moraš, če želiš najti avtentičnost, opustiti iskanje avtentičnosti in preprosto biti.

lp, bp

Title: Re: titud
Post by titud on 13.05.2009 at 14:52:59

murileon wrote on 13.05.2009 at 13:32:51:
Prvi del je mogoče res kot ena zadetost s tabletami :).
Drugi del verjetno govori o frustraciji intelekta. Intelekt je pogosto neučakan. Da se nam kaka stvar posveti, je včasih potreben čas, ki ga rabi nezavedno, da premelje, sploh če še nima vsega materijala, ki ga rabi. Zdi se mi, da si obremenjen s pojmom avtentičnosti in intelekt nima moči tega predelati, zato je potreben čas, ki je v izobilju dan v prvem delu sanj.


Je najbrž neka podtalna povezanost med prvimi in drugimi sanjami. Prve (najbrž pod vtisom halucinogenov) povsem zrelatalitvizirjao smoter/namen, ki edini lahko  intelektu 'naroča', da v (v psihološkem času kot bi temu rekel ajgor) sporocesira metode in sredtsva, kako ta namen doseči. Nekaj še hoče delovat (gledam na uro/števec), vendar se izkušnja celostnega gibanja  ne sklada povzem z merivtami in se zato umakne/prepusti prostem teku... V drugem delu sanj intelekt skuša kompenzirat svojo 'izgubo' in se  vklopi s polno paro, da bi iz izkušnje občutja avtentičnosti   (ki se me na občutenski ravni 'drži' še iz  prvega dela sanj) naredil problem, ki ga je mogoče razrešit/razložit in ekspesimentalno v takorekoč laboratorijskih pogojih zavestno (v odostnosti halucinogenih sredstev) ponovit/obnovit/reproducirat. No, taka možnost me napeljuje k že kar staremu spoznanju, da ima inetelekt pri iskanju oz. ustvarjanju avtentičnosti občutja celosti podobno vlogo kot halucinogena sredstva, da sta nekako komplementarna. Koliko je tako intelektualno  iskana/najdena avtentičnost resnično avtentična je seveda drugo vprašanje, o čemer se po moje upravičeno sprašuje bp


Quote:
Pri tem ti prve sanje o avtomobilu morda kažejo, da moraš, če želiš najti avtentičnost, opustiti iskanje avtentičnosti in preprosto biti.

s tem, da bi jest v tem primeru izpostavu tud vprašljivost občutja avtnetičnosti iz prvih sanj. :P

 

Title: Re: titud
Post by plesnamesecu on 15.05.2009 at 11:58:01
Bolj vidim v tvojih drugih sanjah problem, kako prodreti v izkustvo drugega. Mogoče povezuješ to sposobnost z nivojem avtentičnosti pri sebi.  Kdo pa so tisti, ki ti obljubljajo avtentičnost, pa te večkrat v sanjah okrog prinesejo? Ali gre morda za iluzijo, da lahko najdeš ključ za avtentičnost v nekom drugem, namesto da jo živiš iz sebe? V tem, da nekdo drug pripravi avtentično okolje nalašč zate, je namreč nek absurd - akvarij tudi ni avtentično okolje ribe. Daje bolj občutek ujetosti.

Title: Re: titud
Post by titud on 15.05.2009 at 15:01:52

wrote on 15.05.2009 at 11:58:01:
Bolj vidim v tvojih drugih sanjah problem, kako prodreti v izkustvo drugega. Mogoče povezuješ to sposobnost z nivojem avtentičnosti pri sebi.  Kdo pa so tisti, ki ti obljubljajo avtentičnost, pa te večkrat v sanjah okrog prinesejo? Ali gre morda za iluzijo, da lahko najdeš ključ za avtentičnost v nekom drugem, namesto da jo živiš iz sebe? V tem, da nekdo drug pripravi avtentično okolje nalašč zate, je namreč nek absurd - akvarij tudi ni avtentično okolje ribe. Daje bolj občutek ujetosti.


V sanjah je nedvoumen ključ do občutenja iskustva drugega lahko le  lastno izkustvo. Ne moreš izkusit avtentintične  izkušnje ribe znotraj ambienta, ki obkoroža/določa ribo, ampak le znotraj ambienta ki obkroža/določa mene kot človeka. V tem ambientu riba zame sveda ne more obstajat snovno, ampak zgolj abstraktno (energetsko/virtulano). To ne pomen, da me ne more očarat (vzbujat esteskih in drugih čustev - želim se je dotaknit), lahko, ampak le kot svoje lastne projekcije (hologram). Iz tega bi se dalo izpeljat, da je moje izkustvo avtenttičnega občtja drugega možno samo znotraj mojega lastnega avtnetičnega okolja in le pod podgojem, da je ta drugi zgolj abstrakcija/projekcija. To bi se lako bralo kot kritika kultorološko/antropološih in zadnje čase tudi eko-bioloških teorij/praks. da je avtentičnost občutja drugih kultur in biloških bitij mogoče pridobit le znotraj  njihovega kulturnega in eko sistema, z 'vživljanjem' v ta okolja. Sanje me napotujejo k temu, da je edino možno izkušnjo avtentinčnosti občutja  drugega mogoče pridobit skozi izkušnjo očutja lastne avtentinčnosti. Seveda najbrž  obstaja razlog, zakaj me sanje napotujejo k temu, najbrž čutim željo po občutju avtentinčnosti drugega, ki izvira iz moje  potrebe ali celo zunanje  prisile... Akvarij je morda simbol te notranje/zunanje pirsile kot tisto umetno okolje ustvarjeno iz potrebe, da bi se občutje izkušnje avtentičnosti drugega realiziralo.    

Title: Re: titud
Post by titud on 19.05.2009 at 13:16:14
Sanjam močan naliv, ki me zbudi iz spanja, vendar mu ne posvečam nobene posebne pozornosti. Zaprem le vrata balkona, da me ne bi motil v spanju. Zjutraj je pred blokom pravo opustošenje, vse avtomobile je odpalvilo s parkirišča, nekaj jih je le v daljavi videti, kako štrlijo iz naplavljemega blata na polju. Odneslo je očitno tudi moj avto, zato me domači in sosedje nagovarjajo, da ga poiščem, Sam imam do tega odpor, precej fatalistično ugotavljam, da ga je najbrž potegnilo v kakšen požiralnik in da tudi če ga bi kje našel je tako ali tako uničen.. Podredim se pričakovanju drugih in se odpravim na polje, ki pa se spremeni v idilično pokrajino z griči in jezerom (zelo podobnim bljerskemu z okolico). Hodim ob jezeru ter  med griči in opazujem lepo zeleno s soncem obisjano  pokrajino. Pozornost pa mi pritegne neobičajna arhitektura vasi, ki je  locirane na vrh grička, obdana je z viskokim obzidjem,  hiše pa špičasto štrlijo izza njega. Si to sredjeveško (čeprav bolj moderno ali celo futuristično) arhitekturo razlagam kot zaščito pred tem, da bi jo poplavilo jezero, čeprav je pokrajina prijazno zelena in ni videti, da bi bila kdaj  poplavljena...      

Title: Re: titud
Post by Devi on 19.05.2009 at 17:02:20
se mi zdijo take prijetne sanje..
zunej kaos, ti pa samo zapreš okno, da te ne bi motil.. situacija v družbi je res taka da bo prej al slej načela vsakogar in vsako življenje.. tud ti zjutraj več ne najdeš avta (načina exsistence?), ampak je že v redu tako.. zakaj bi to iskal, če je šlo je šlo, popravit se ne bo dalo.. ko le greš malo pogledat za njim, naletiš na eno tako mešanico starodavnosti in modernosti, zaščiteno pred kaosom, čeprov nekako ni videt, da bi tam kaos sploh kdaj vladal.. ko da je nekje znotrej vse v redu.. četud se zunanja struktura cela ruši. mogoče tvoj pogled na svet, al pa na sebe. zaupanje v to, da rešitev obstaja, al pa da ne glede na to, kaj se dogaja v svetu določene stvari nikol ne bodo uničene. lepota in mir, skupnost, sposobnost samozaščite in preživetja.

Title: Re: titud
Post by murileon on 20.05.2009 at 07:19:40

titud wrote on 19.05.2009 at 13:16:14:
Sanjam močan naliv, ki me zbudi iz spanja, vendar mu ne posvečam nobene posebne pozornosti. Zaprem le vrata balkona, da me ne bi motil v spanju. Zjutraj je pred blokom pravo opustošenje, vse avtomobile je odpalvilo s parkirišča, nekaj jih je le v daljavi videti, kako štrlijo iz naplavljemega blata na polju. Odneslo je očitno tudi moj avto, zato me domači in sosedje nagovarjajo, da ga poiščem, Sam imam do tega odpor, precej fatalistično ugotavljam, da ga je najbrž potegnilo v kakšen požiralnik in da tudi če ga bi kje našel je tako ali tako uničen.. Podredim se pričakovanju drugih in se odpravim na polje, ki pa se spremeni v idilično pokrajino z griči in jezerom (zelo podobnim bljerskemu z okolico). Hodim ob jezeru ter  med griči in opazujem lepo zeleno s soncem obisjano  pokrajino. Pozornost pa mi pritegne neobičajna arhitektura vasi, ki je  locirane na vrh grička, obdana je z viskokim obzidjem,  hiše pa špičasto štrlijo izza njega. Si to sredjeveško (čeprav bolj moderno ali celo futuristično) arhitekturo razlagam kot zaščito pred tem, da bi jo poplavilo jezero, čeprav je pokrajina prijazno zelena in ni videti, da bi bila kdaj  poplavljena...      


Moja verjetno bolj subjektivna interpretacija:

Prvi del sanj govori o tvojem načinu funkcioniranja. Verjetno raje sanjariš, se potapljaš v domišljijo, kot bi bil pozoren na stvarnost. Ko se prebudiš, vidiš, da je vse narobe. Stavba v kateri živiš, te je sicer dobro zaščitila, vendar je šlo tvoje mobilno sredstvo k vragu. Če do avta gojiš tudi kaka čustva (bi rekel, da ja) in v njem ne vidiš samo praktičnega vozila, potem govori tudi o izgubi smisla. Ko se potapljaš v domišljijski svet pozabljaš na ozaveščanje in kontrolo emocionalnega sveta, odtod neurje. Zunanji svet, tvoja socialinost, te spomni, da vse le ni brez smisla, zato se odpraviš iskati avto. Naletiš pa na nekaj precej večjega, na čudovito pokrajino, kjer se tvoja čustva lahko napasejo. Je pa tam ena vas, bolj srednjeveške arhitekture s koničastimi vrhovi in obzidjem.  Cela vas je produkt intelekta, praktičnih sposobnosti in ima seveda svoj velik smisel. V varnosti. Pa tudi nek svoj emocionalni, nostalgični naboj ima, glede na to, da je srednjeveška. Varnost mora biti, narava je nepredvidljiva in velika. Je pa način gradnje tak kot v srednjem veku, kar verjetno govori o tem, da težko sprejemaš novotarije, sploh, ker je tu čisto neadekvatno postavljeno obzidje.
Sanje verjetno govorijo o tem, da se ti odpirajo ena čisto nova obzorja, na kar se prilagajaš po svojih močeh.

Title: Re: titud
Post by titud on 20.05.2009 at 12:21:23

Devi wrote on 19.05.2009 at 17:02:20:
se mi zdijo take prijetne sanje..
zunej kaos, ti pa samo zapreš okno, da te ne bi motil.. situacija v družbi je res taka da bo prej al slej načela vsakogar in vsako življenje.. tud ti zjutraj več ne najdeš avta (načina exsistence?), ampak je že v redu tako.. zakaj bi to iskal, če je šlo je šlo, popravit se ne bo dalo.. ko le greš malo pogledat za njim, naletiš na eno tako mešanico starodavnosti in modernosti, zaščiteno pred kaosom, čeprov nekako ni videt, da bi tam kaos sploh kdaj vladal.. ko da je nekje znotrej vse v redu.. četud se zunanja struktura cela ruši. mogoče tvoj pogled na svet, al pa na sebe. zaupanje v to, da rešitev obstaja, al pa da ne glede na to, kaj se dogaja v svetu določene stvari nikol ne bodo uničene. lepota in mir, skupnost, sposobnost samozaščite in preživetja.


Tud men so pustile kar prijeten vtis, občutek nekakšnega očiščenja/olajšanja. Tista vas pa je bila malo preveč surealistična, da bi bla lahko fizično realna, je bla bolj simbolna/duhovna predstava varne skupnosti, ki ni pasala  čist v materialno relnost, bolj taka za vse čase (in nobenega..)

Title: Re: titud
Post by titud on 20.05.2009 at 12:50:29

murileon wrote on 20.05.2009 at 07:19:40:
Moja verjetno bolj subjektivna interpretacija:

Prvi del sanj govori o tvojem načinu funkcioniranja. Verjetno raje sanjariš, se potapljaš v domišljijo, kot bi bil pozoren na stvarnost. Ko se prebudiš, vidiš, da je vse narobe. Stavba v kateri živiš, te je sicer dobro zaščitila, vendar je šlo tvoje mobilno sredstvo k vragu. Če do avta gojiš tudi kaka čustva (bi rekel, da ja) in v njem ne vidiš samo praktičnega vozila, potem govori tudi o izgubi smisla. Ko se potapljaš v domišljijski svet pozabljaš na ozaveščanje in kontrolo emocionalnega sveta, odtod neurje. Zunanji svet, tvoja socializiranost, te spomni, da vse le ni brez smisla, zato se odpraviš iskati avto. Naletiš pa na nekaj precej večjega, na čudovito pokrajino, kjer se tvoja čustva lahko napasejo. Je pa tam ena vas, bolj srednjeveške arhitekture s koničastimi vrhovi in obzidjem.  Cela vas je produkt intelekta, praktičnih sposobnosti in ima seveda svoj velik smisel. V varnosti. Pa tudi nek svoj emocionalni, nostalgični naboj ima, glede na to, da je srednjeveška. Saj tudi mora biti, narava je nepredvidljiva in velika. Je pa način gradnje tak kot v srednjem veku, kar verjetno govori o tem, da težko sprejemaš novotarije, sploh, ker je tu čisto neadekvatno postavljeno obzidje.
Sanje verjetno govorijo o tem, da se ti odpirajo ena čisto nova obzorja, na kar se prilagajaš po svojih močeh.


V sanjah je šlo za zavestni proces ignorance (lahko bi npr. šel umaknit  avto ob začetku neurja, ko me je zbudu), da bi dopustu (ali celo izzval) izgubo avta, ki pooseblja mojo osebno  vpletenost v aktualna materialna in socialna  rezmerja (z njim se vozim v službo, prevažam domov in nazaj na študij otroke, se prevažam  z ženo na oddih in po nakupih...). V bistvu zavestno dopustim, da intenzivne zunanje spremembe povzročijo izgubo avta, kar me osebno napeljuje na pomisel, da  dopustim neobvladljivim materilanim silam  in socialnim razmerjem, da uničijo sredsvo, s katerim jih osebno vzpostavljam/vzdržujem  oziroma vežem nase (avto). Uničenje  avta jih razosebi, jih torej  odveže od mojega vzpostavljanja, da lahko zaživijo s svoji lastni lepoti, ki se ji dopustim končno prevzeti.  V samostojno utrjeno vas na hribu se osamosvoji/razosebi  tudi moje zaščitniško čustvo osebenga zagotovlajnja (materilne/socialne) varnosti moji ('vaški') skupnosti, na katerega lahko gledam iz daljave tako nostalgično kot tudi futuristično kot na neke vrste občudovanja vreden vendar z mojega (novega) aktulanega gledišča  čisto nefunkcionalen arhitekturni objekt...    

Title: Re: titud
Post by ja in on 20.05.2009 at 20:27:24

titud wrote on 19.05.2009 at 13:16:14:
Sanjam močan naliv, ki me zbudi iz spanja, vendar mu ne posvečam nobene posebne pozornosti. Zaprem le vrata balkona, da me ne bi motil v spanju. Zjutraj je pred blokom pravo opustošenje, vse avtomobile je odpalvilo s parkirišča, nekaj jih je le v daljavi videti, kako štrlijo iz naplavljemega blata na polju. Odneslo je očitno tudi moj avto, zato me domači in sosedje nagovarjajo, da ga poiščem, Sam imam do tega odpor, precej fatalistično ugotavljam, da ga je najbrž potegnilo v kakšen požiralnik in da tudi če ga bi kje našel je tako ali tako uničen.. Podredim se pričakovanju drugih in se odpravim na polje, ki pa se spremeni v idilično pokrajino z griči in jezerom (zelo podobnim bljerskemu z okolico). Hodim ob jezeru ter  med griči in opazujem lepo zeleno s soncem obisjano  pokrajino. Pozornost pa mi pritegne neobičajna arhitektura vasi, ki je  locirane na vrh grička, obdana je z viskokim obzidjem,  hiše pa špičasto štrlijo izza njega. Si to sredjeveško (čeprav bolj moderno ali celo futuristično) arhitekturo razlagam kot zaščito pred tem, da bi jo poplavilo jezero, čeprav je pokrajina prijazno zelena in ni videti, da bi bila kdaj  poplavljena...      


Glej (menda ni treba razlagat, da je to izraz individuma nekje iz kolektivnega…), te sanje so tvoje zdravstvene tezave povezane s pritiskom (al pa niso). In potem, ce so, si pred tem zapiras oci. Zavedas se, da jih je ze mnogo pomrlo na ta nacin in tako bi naj ti-tud umrl. Tvoji te prepricujejo, da se odpravis poiskati pomoc, ampak si se ze nekako vdal v usodo, in domnevas, da je ze konc...Kancek upanja te vseeno preprica, da je vredno poiskusiti, kajti po spominu ti je (bilo) lepo ziveti. Odresitev pa ti daje vedenje, da  ‘poplava’ ne nemore skodit moderni-futuristicni srednjeveski arhitekturi obdani z zidom – pokopaliscu (ker konckoncev tud, ce mu skodi in niso to une tezave, nic zato, ko si enkrat tam ‘doma’).

Title: Re: titud
Post by murileon on 21.05.2009 at 07:04:57
Kake različne interpretacije  :D. Res zanimivo.

Ena Jungova misel:

Nerazumljene sanje so le dogodek, šele razlaga napravi iz njih doživetje.

Title: Re: titud
Post by titud on 21.05.2009 at 10:27:10

ja in wrote on 20.05.2009 at 20:27:24:
Glej (menda ni treba razlagat, da je to izraz individuma nekje iz kolektivnega…), te sanje so tvoje zdravstvene tezave povezane s pritiskom (al pa niso). In potem, ce so, si pred tem zapiras oci. Zavedas se, da jih je ze mnogo pomrlo na ta nacin in tako bi naj ti-tud umrl. Tvoji te prepricujejo, da se odpravis poiskati pomoc, ampak si se ze nekako vdal v usodo, in domnevas, da je ze konc...Kancek upanja te vseeno preprica, da je vredno poiskusiti, kajti po spominu ti je (bilo) lepo ziveti. Odresitev pa ti daje vedenje, da  ‘poplava’ ne nemore skodit moderni-futuristicni srednjeveski arhitekturi obdani z zidom – pokopaliscu (ker konckoncev tud, ce mu skodi in niso to une tezave, nic zato, ko si enkrat tam ‘doma’).


Po tvoji razlagi bi bile sanje lahko kompenzatorne, se pravi da na realen stres/frustracijo (bodisi na realno slabo zdravstveno stanje ali stresno čustveno situacijo glede na spremembo socilanih okoliščin ali pa celo kombinacija obojega) reagiram s sanjako kreacijo  nadomesntne scene, kjer je vse 'cool', vključno s sprejetjem lasne smrtnosti (pokoplaišče) kot možne razrešitve stresa. Problem take razlage se mi kaže v tem, realno gledano nisem v takšnem stresu (ne razpolagam s takšno zdravstveno  diganozo, ki bi mi napovedovala skorajšnjo smrt niti v socialnem smislu realno nisem čustveno izoliran ali eksitencialno ogrožen). Seveda pa sem glede na starost (blizu 50) in življenski socialni položaj (osamosvajojoči se otroci in iz tega izahajajoča potreba po na novo definirajočem partnerskm odnosu, nekonkurenčnejši položaj na trgu delovne sile) v položaju tako slutenj o prihajajočem koncu življenja kot ogroženosti zaradi trganja stabilne socialne mreže, v katere sem bil doslej (pre)močno vpet. V bistvu me zanima, če kompenzatorne sanje lahko sprožijo že  zgolj nezavedne slutnje ali pa je zanje potrebna dejanski stres/frustracija... Seveda dopuščam tud možnost, da sanje niso kompenzatorne kljub temu, da so name delovale razbremenilno in da ne gre za neki sanjski  nadomestek neke realne nemoči v življenju, ampak pomenijo neke vrste namig in nasvet, kako se avtentičneje povezat z notranjimi energijami...      

Title: Re: titud
Post by bp on 21.05.2009 at 15:08:42
Jest bi samo pokomentiral, da so se ljudje včasih v podobnih obdobjih v iskanju notranje jasnosti odpravili na kakšno romanje v sveto deželo, hadž ali kaj podobnega. Danes nekateri potujejo po svetu malo bolj brez cilja obiska kakšne svete dežela, ampak itak naj bi bila bolj pomembna pot, kot pa cilj. Ne vem, če si lahko privoščiš, ne vem če si upaš, zdi se mi, pa da si želiš neke spremembe in da o tem govorijo tvoje sanje.

lp, bp

Title: Re: titud
Post by plesnamesecu on 21.05.2009 at 15:22:09
Meni se zdijo te sanje logično nadaljevanja tvojega krčevitega iskanja avtentičnosti v nekaj prejšnjih. Tukaj se prepustiš dogajanju in ga ne skušaš več kontrolirati, čeprav okolje to pričakuje od tebe. Šele zdaj lahko vse okrog tebe zaživi v svoji avtentični lepoti. Morda ti sploh ni treba nikamor iti in ničesar iskati. Ker preprosto je.

Ali pa ni tako preprosto?

Title: Re: titud
Post by titud on 21.05.2009 at 15:36:12

wrote on 21.05.2009 at 15:08:42:
Jest bi samo pokomentiral, da so se ljudje včasih v podobnih obdobjih v iskanju notranje jasnosti odpravili na kakšno romanje v sveto deželo, hadž ali kaj podobnega. Danes nekateri potujejo po svetu malo bolj brez cilja obiska kakšne svete dežela, ampak itak naj bi bila bolj pomembna pot, kot pa cilj. Ne vem, če si lahko privoščiš, ne vem če si upaš, zdi se mi, pa da si želiš neke spremembe in da o tem govorijo tvoje sanje.

lp, bp


Zadnje čase je vse, kar je vezano na pot(ovanje) vezano na neko prisilo, na trud za vzdrževanje nečesa, kar v bistvo ni (več) vredno tolikšnih poti. Pot kot brezciljno 'vandranje' (na katerega sem se odpravil pod prislo oz. krinko iskanja, ker za prostovoljno potovanje zaradi prenasičenosti s potjo nisem imel motiva) se mi je tako morda šele v sanjah odkrilo kot  nekaj sakralnega (od tod prikazovanje vasi v tempeljski/pokopališki obliki) v nasprotju s prevladujočo utilitarnostjo/profanostjo običajnih poti. Jap, bliža se poletje, čas potovanj,  ki me vsaj doselj zaradi omenjene prenasičenosti s potjo niso posebej mikala in sem se jim želel na vsak način izmaknit. Prav pradoksno je, da me mora more namenskih poti osvobodit le izguba avta kot simbola posvetne mobilnosti..

Title: Re: titud
Post by ja in on 21.05.2009 at 22:23:43

titud wrote on 21.05.2009 at 10:27:10:

ja in wrote on 20.05.2009 at 20:27:24:
Glej (menda ni treba razlagat, da je to izraz individuma nekje iz kolektivnega…), te sanje so tvoje zdravstvene tezave povezane s pritiskom (al pa niso). In potem, ce so, si pred tem zapiras oci. Zavedas se, da jih je ze mnogo pomrlo na ta nacin in tako bi naj ti-tud umrl. Tvoji te prepricujejo, da se odpravis poiskati pomoc, ampak si se ze nekako vdal v usodo, in domnevas, da je ze konc...Kancek upanja te vseeno preprica, da je vredno poiskusiti, kajti po spominu ti je (bilo) lepo ziveti. Odresitev pa ti daje vedenje, da  ‘poplava’ ne nemore skodit moderni-futuristicni srednjeveski arhitekturi obdani z zidom – pokopaliscu (ker konckoncev tud, ce mu skodi in niso to une tezave, nic zato, ko si enkrat tam ‘doma’).


Po tvoji razlagi bi bile sanje lahko kompenzatorne, se pravi da na realen stres/frustracijo (bodisi na realno slabo zdravstveno stanje ali stresno čustveno situacijo glede na spremembo socilanih okoliščin ali pa celo kombinacija obojega) reagiram s sanjako kreacijo  nadomesntne scene, kjer je vse 'cool', vključno s sprejetjem lasne smrtnosti (pokoplaišče) kot možne razrešitve stresa. Problem take razlage se mi kaže v tem, realno gledano nisem v takšnem stresu (ne razpolagam s takšno zdravstveno  diganozo, ki bi mi napovedovala skorajšnjo smrt niti v socialnem smislu realno nisem čustveno izoliran ali eksitencialno ogrožen). Seveda pa sem glede na starost (blizu 50) in življenski socialni položaj (osamosvajojoči se otroci in iz tega izahajajoča potreba po na novo definirajočem partnerskm odnosu, nekonkurenčnejši položaj na trgu delovne sile) v položaju tako slutenj o prihajajočem koncu življenja kot ogroženosti zaradi trganja stabilne socialne mreže, v katere sem bil doslej (pre)močno vpet. V bistvu me zanima, če kompenzatorne sanje lahko sprožijo že  zgolj nezavedne slutnje ali pa je zanje potrebna dejanski stres/frustracija... Seveda dopuščam tud možnost, da sanje niso kompenzatorne kljub temu, da so name delovale razbremenilno in da ne gre za neki sanjski  nadomestek neke realne nemoči v življenju, ampak pomenijo neke vrste namig in nasvet, kako se avtentičneje povezat z notranjimi energijami...      


Kako problem? Ce so tezave, al pa ce niso, mas ti-tud tam ‘dom’.

Title: Re: titud
Post by titud on 22.05.2009 at 10:34:38

ja in wrote on 21.05.2009 at 22:23:43:
Kako problem? Ce so tezave, al pa ce niso, mas ti-tud tam ‘dom’.


No, tisti 'dom' me v sanjah ni osvojil, bila je bolj kot ne neka oddaljena hiprerealistična opcija. Osvojila pa me je pokrajina tam okrog  oz. pot, ki je vodila tam mimo...

Predvčerajšnjim sem sanjal še ene na prometno sredstvo vezane sanje, ki sem si jih zjutraj lepo spominjal in buden na pamet obnovil, ampak so mi čez dan poplnoma ušle iz spomina, rekostruirat pa sem jih uspel šele včeraj zvečer, ko sem na dnevniku slišial primek, ki ga ima eneden od glavnih akterjev sanj...

Na nek način posedujem avtobus, kar me navdaja s ponosom kot da je to moj življenski dosežek. Z njim se ponosno odpeljem v nekadnji domači kraj, kjer naložim osnovnošolske sošolce in sošolke, da jih odpelejm na izlet. V Portoružu, ki je ves razrit (mislim, da tem obalno cesto dejansko obnavljajo) se zaplezam  pri manevriranju, iz avtubusa pa se na vseh kocnih začne cedit črna smola/katran. Avtobus sem poll skrbi primoran pustit na gradbišču, sošolci pa avtobus zapustijo brez pripomb. Ednega od njih opazim, da se odpravi proti v bližini parkiranem avtomobilu, v katarem ga že čakajo. Pove mi, da je vedel da se bo to zgodilo, saj je opazil da  avtobus med vožnjo  ' žre baker' in da ga čudi, da tega kot šofer nisem  opazil. Ko se je ta sošolec približl avtu, se je pri odprtem prtljažniku karavana iz ležečega položaja v sedečega dvignil njegov očitno mentalno odsoten oče. Sošolec mu je mirno rekel, naj se uleže nazaj in oče se je samoumevno ulegel (tega sošlca se spominjam kot vedno malo bolestnega/bledičnega, ki je bil dober za matematiko/fiziko in  za katerega je oče  nekoč pred celim razredom dejal, da je posebno občutljiv  in da moramo zato bit do njeg posebej pazljivi/obzirni, s čimer  je v meni kot tedanju športniku vzbudil le prezir/posmeh do sina). Z nekaterimi drugimi sošolci (tistimi, s katerimi smo šolanje nadaljevali tudi v gimnaziji) smo skupaj šli še na pijačo in vsem razen mene se je situacija zdela čisto samo po sebi umevna, z mano pa niso delili skrbi niti  glede  avtobusa niti mi nihče ni nič očital. To samuomevnost so podkrepili še s tem, da so se po tem tudi oni  posedli v svoje avtomobile na parkiriščih, ki so jih tam očitno že čakali, kar me je že v sanjah prepričalo, da so polomijo z izletom  pričakovali vsi (razen mene) in se zato nanjo že v naprej pripravili in da zato v bistvu spoh ni bila polomija,   tako da sem se tudi zbudil brez občutka skrbi/krivde/odgovornosti  niti za avtobus niti za potnike...

Title: Re: titud
Post by bp on 22.05.2009 at 15:22:49
Jest sem tisti del z avtobusom občutil drugače, kot skrb za skupnost, sošolce pa kot ljudi, ki so ti bili v določenem življenskem obdobju najbolj pomembni, tvoje pleme bi rekli v novoreku. Temu sledi presenečenje, da tega od tebe nihče ne pričakuje in da je vse čisto v redu in ne rabiš v resnici skrbet za nikogar. Polomija pa je v sanjah zgleda predvsem v tvoji glavi.

Tvoja vloga, odnosi z drugimi, tvoje poslanstvo. Morda je tu kakšna luknja in in od tod izvirajo tudi problemi z občutki avtentičnosti.

Kot je rekel Charlie Kaufman: "You are what you love, not what loves you."

Title: Re: titud
Post by titud on 22.05.2009 at 16:13:22

wrote on 22.05.2009 at 15:22:49:
Jest sem tisti del z avtobusom občutil drugače, kot skrb za skupnost, sošolce pa kot ljudi, ki so ti bili v določenem življenskem obdobju najbolj pomembni, tvoje pleme bi rekli v novoreku. Temu sledi presenečenje, da tega od tebe nihče ne pričakuje in da je vse čisto v redu in ne rabiš v resnici skrbet za nikogar. Polomija pa je v sanjah zgleda predvsem v tvoji glavi.


Ta odsotnsot skrbi za pomebnega drugega  iz lastne perspektive lahko izgleda kot 'odpisnanost' (zamoriziran avtobus).  V sanjah se bojazen  pred 'odpisanostjo' izkaže za prazno, saj  se dejanska 'odpisanost' ne izkaže kot usodno za te pombene druge, saj  jih ne presneti in so jo dejasko predvideli in se nanjo prilagodili.


Quote:
Tvoja vloga, odnosi z drugimi, tvoje poslanstvo. Morda je tu kakšna luknja in in od tod izvirajo tudi problemi z občutki avtentičnosti.


Ja, nekako v smsilu, da je avtentičnega ni mogoče reproducirat (poustvarijat) ali iskat/najt, ker samo preprosto je...


Title: Re: titud
Post by murileon on 22.05.2009 at 19:25:58
Uporabljaš besedo seciranje v pomenu, da nekdo nekoga na živo reže in v njega gleda. Ne znam si predstavljati, da te naše amaterske analize, ki so celo kao čisto mimo, nekdo tako doživlja, ker sam tega niti najmanj tako ne doživljam in se me kakeršnakoli analiza nikoli ne dotakne z iobčutki, da me nekdo razrezuje. To mora biti res grozno. Včasih sem kaj prizadet, jezen, žalosten, zainaten, vesel, navdušen, presenečem,....nikoli pa še nisem imel občutka, da me nekdo reže. Mogoče imam obrambne mehanizme v smislu relativizacije toliko razdelane in znam vse opravičit ali imam predstavo o subjektivnosti interpretatorja tako razvito, mogoče projiciram dobronamernost, mogoče je moja samopodoba tako super, čeprav ni,....
Zdaj sem se spomnil enih sanj izpred let, ko sem začel s svojo partnerko. V nekaterih nekaterih stvareh bistveno močnejšo od mene. Povozila me je, ne da bi upoštevala drobtinico mojih občutkov. S čustvenim izsiljevanjem seveda, kjer sem bil najšibkejši. Kujala se je kot zmešana in se še, če kaj ni po njenem. Le da sem zdaj močnejši in ve, da bom zaradi tega prekinil odnos, če bo pretiravala. Sanjal sem mojo pokojno zmešano babico, ki je bila vrhunska čustvena izsiljevalka in me je kot otroka s tem načinom čisto pohabila. Sama je bila seveda totalno stravmirana in pohabljena (patriarhalno okolje, mož padel v nemški vojski, povojna šikaniranja, revščina, poškodbe, samohranilka....). Preživela je s pomočjo histerije in garanja, drugega ni imela. Sanjalo se mi je, da se velika za ped pelje na primerno velikem biciklu, mislim, da je celo zgledala brez kože, cela jokava in cmerava, jaz pa sem jo mlatil. Svoj čas sem zaradi zatrte agresije to kanaliziral v silno zajedljiv in pikajoč sarkazem, ki je vračal milo za drago. Kot najstnik sem se s takim bolečine polnim sarkazmom z veseljem znašal nad mamo in babico, ki sta trmasto vztrajali v svojih napačnih razmišljanjih za ceno, da raje crkneta kot spremenita svoje razmišljanje ali vedenje. Mislim, da so sanje govorile o tej mučni vojni, ki se, čisto mogoče, vleče v moj način analiziranja, čeprav tega ne opazim.

Title: Re: titud
Post by titud on 25.05.2009 at 13:01:19
Namen čustvenega izsiljevanja je discipliniranjev drugega v smislu podrejanja  drugega tako, da ti bo ta podreditev prinesla čustveno izpolnitev. Ponavadi gre za vzdrževanje razmerja medsebojne odvisnosti po načelu 'ker sem jaz odvisen od tvoje pozornosti mi jo je dovoljeno tudi od tebe tudi izsiliti, izsilm pa jo lahko le tako, da  te naredim (če gre partnersko razmerje) ali ohranjam (če gre za straševsko razmerje) odvisnega od moje pozornosti'. Zaciklanosti se ni mogoče rešit z analizo motivov za tako čustveno izsiljevanje, saj ti predpostaljao pozornost, pozornost pa vzdržuje igro moči in 'vojno stanje.' Terpevt, ki zavestno prevzame  preko transferja vlogo čustvenega izsiljevalca z namenom, da bi skušal ugotovit motive pacienta zakaj se nanj odizva tako kot se,  pa preko kontratrsferja (ki se napaja v moči terpevtove vsevedne strokovne pozicije in zaprisežne zdravilske dobronamernosti) fiksira v pacientu pozornost na igro moči z namenom, da mu ojača pozicijo in okrepi možnosti da njegovo zmago nad čustvenim izisljvalcem ali da se vsaj izvije njevovo nadmoči. Tak terapvetski pristop ustvarja (dobronamerno) iluzijo osvobajanja od čustvenega izsiljevanja, saj ravno zaradi uspešnosti, ki jo proklamira, kreira znova in znova situacije odnose čustvene zaciklanosti (lahko tudi v obrnjenih vlogah), da bi lahko znova in znova dokazavoval/potrjeval  svojo učinkovitost...          

Title: Re: titud
Post by titud on 28.05.2009 at 13:02:30
Sanjam, da sem se z otrokom  v naročju odpravil v ljubljano  z enim avtobusom, ki je prevažal izletnike. Šlo je očitno za neko romarsko ali vsaj posvečeno/praznično pot, saj so potniki  po prihodu v ljubljano lepo (pražnje) oblečni strnili v procesijo  po nekem hribu.  Da nisel spadal mednje sem ugotovil šele, ker me s prezirom gledala  ena znana družina iz rosjtnega kraja, ki je bila vsa oblečena v narodno nošo z izrazitimi vezenji in in belimi čipkami (sicer značilnosti tega kraja). Izstopil sem iz procesije in se odpravil na faks, kjer naj bi imel neke obveznosti, vendar tudi tja nekako nisem spadal, saj se nikjer nisem našel na seznamu prijavljenih za izpit in se sploh počutil povesem odtujenega od tamkajšnje scene. Z otrokom  sva tako 'obtičala' nekem  manjšem mestenm trgu, ki je bi obkrožen v veliki klasicističnimi stavbami, ki so mi  dajale s svojo tujostjo občutek majhnosti/nepomebnosti, hkrati pa s svojo veliikostjo in bahavostjo  neke vrste zavetje in občutek varnosti. Tam sem se na neki terasi očitno kar namestil (ali nameraval namestiti) kot kak brezdomec. Ko se tam nekako 'udomačim',  mi pride pod roke časopis z večstransko  fotoreportažo, kjer sva bila na trgu poslikana z otrokom in kjer sem bil predstavljen kot verjetni  ugrabitelj. Takoj sem se zavlekl z otrokom  v pod neke arkade, kjer pa je že bil skrit en fant, ki je očitno pobegnil od doma in ki mi je, ko sem mu povedal, da me imajo za ugrabitellja, ponudil zaščito, ker bi tudi on rad postal slaven. Pokazal mi je pištolo, takrat pa naju je nekdo slikal in zbežal. Fantu sem rekel, naj se takoj znebi pištole, ker bo ziher prišla policija, ki  streljala na oborožene, Za nagrado in v spomin sem mu obljubil otrokovo plišato igračo (bil je po videzu še osnovnošolec),  zato je odvrgel pištolo za bližnji  grm, kjer pa bi jo lahko hitro spet pobral, zato sem zahteval, naj jo skrije pod nek velik kamen, ki ga je komaj privzdignil. Policija je res takoj prišla na trg, fant mi je je rekel da je že napravil eno 'pizdarijo' in da jih ne bo čakal ter se je  pred njo izmuznil skozi neka kletna vrata, meni pa niso posvetili nobene pozornosti, ker so očitno iskali predvsem oboroženega fanta. S policijo je prišla tudi moja partnerka, hotel sem ji razložit, da z otrokom nisem nikamor  pobegnit, samo tako žalosten sem bil, da nisem zbral moči za nikamor iz tega trga. Potolažila me je, da je policiji že povedala, da nisem ugrabil otroka in da je na socialni   zrihtala prikollico, da bom lahko z otrokom kar  tam na trgu, da pa bo  ona morala prihajat   na skrivaj, ker so jo dali samo za naju z otrokm kot brezdomcema. Ponoči, ko sva se na skrivaj čez streho prikolice želela izmuznit na trg, sva pred vhodnimi vrati videla enega mišičastega tipa, kako hoče v prikolico. Zakadil sem se proti njemu, on pa se je začel dret, da naj dava kaj od tega, kar sva  dobila, ker sva po njegovi zaslugi postala slavna, če ne bo vsem povedal, da   živiva skupaj v prikolici, čeprav ne bi smela. Partnerka ga je očitno poznala in ga pomirila z besedami, da naj neha druge sodit po seb, da mu nisva nč dolžna in da si je sam kriv če še ni  zadost zalužu na tuji nesreči...    

Title: Re: titud
Post by plesnamesecu on 28.05.2009 at 21:53:55
Scenariji na podlagi tvojih sanj bi se po moje kar dobro prodajali. Kaj pa je bil triger zanje?

Jaz jih ne znam razlagat, so mi pa zanimive. Družina v narodni noši, ki te gleda s prezirom, učinkuje name kot parodija. Kot scena iz Monty Pythona, čeprav je verjetno pomen čisto drug. Oni se imajo za prave, pristne (čeprav so verjetno smešni), ti pa ne spadaš mednje. Zdi se mi, da je v ozadju neka žalost in stiska, občutek krivde in nadzora drugih, iskanje lastnega prostora. Kot da nikamor ne spadaš, pa še tam, kjer se počutiš varno in pristaneš na popolno marginalnost, te preganjajo in nadzorujejo. Neki notranji demoni?

Title: Re: titud
Post by murileon on 28.05.2009 at 22:29:39
Očitno se nikoli nisi mogel sprijazniti z ljudmi oziroma okolico, ki jo sestavljajo. Bil si pa precej ranljiv s tem otrokom, za katerega si moral skrbeti, pa še bal si se, da te bo kdo zaradi njega česa obdolžil. Tako so ti ostali samo zidovi, ogrodja in temelji družbe, s katerimi si se uspel spraviti in se v njenih okvirih tudi dobro počutil. Nobeno okolje ti ni odgovarjalo, ne ruralno in ne meščansko. Zakaj? Zaradi želje po slavi, ki jo simbolizira osnovnošolec s pištolo. Kaj pa simbolizira slava? Verjetno nek tvoj umetniški potencial, neko občutljivost, potrebo po skrbi. Umetnik za družbo glih ni neka koristna žival, razen v funkciji, da se z njim hvalijo in eventuelno še kdo uživa ob njegovih izdelkih. Umetnik na nek način zaradi svojih iracionalnih potreb minira družbo. Valjda, da navalijo policaji, morajo narediti red, drugače se lahko še ta mala povezanost z družbo sesuje. Je pa ta infantilni aspekt (v tem primeru se mi zdi, da gre bolja za del osebnosti kot način funkcioniranja) že precej izgubil svojo moč. Očitno si sprejel strukturo in smisel obstoja družbe na neki globlji ravni, ki jo simbolizira socialna delavka: v zaščiti posameznika. Do tega spoznanja ti je pomagala žena. Do neke mere si dosegel spravo z družbo. Celo prikolico so ti dali, ker jih sprejemaš, oziroma razumeš smisel vzajemne pomoči. Se pa osnovnošolec še ni čisto vdal. Spremeni pododbo. Kaže odraslost in moč. Pridrvi na vrata in razbija. Podpira in kontrolira ga navzočnost žene, ki še nima pravice, da bi si enakopravno s tabo delila dobrino, ki si jo dobil. Paradoks je v tem, da ti je ona pomagala do sprave, sama je pa še ni dosegla. Zakaj je še ni dosegla? Nezavedno vama je obema dodelilo enak aspekt, tega tipa, ki navali na vrata. Tip predstavlja nek urok, nesrečo, ki vaju je z ženo doletela v smislu, da nista bila spravljena z okolico. Krivdo za ta občutek sta pripisovala drugim in tako občutek nesreče, izobčenosti, samo še krepila. Dobivala pa sta na moči. Kar človeka ne ubije, ga okrepi, bi rekel Nietzsche. Moč hoče svojo participacijo (status, slavo) pri energiji, ki se je ustvarila in povezala z družbo. Ampak to ne gre, ta energija je subtilna in temelji na drugi podlagi. Na vzajemni pomoči, senzitivnosti, ne pa na slavi in moči. Težko bo to dvoje povezati. Zanimivo.
Upam, da niso samo neke moje projekcije ali pa kaki domišljijski zvarki, ki nimajo veze s stvarnostjo, ki jo kažejo sanje v svoji simbolični obliki :).

Title: Re: titud
Post by titud on 29.05.2009 at 10:21:47

wrote on 28.05.2009 at 21:53:55:
Scenariji na podlagi tvojih sanj bi se po moje kar dobro prodajali. Kaj pa je bil triger zanje?

Jaz jih ne znam razlagat, so mi pa zanimive. Družina v narodni noši, ki te gleda s prezirom, učinkuje name kot parodija. Kot scena iz Monty Pythona, čeprav je verjetno pomen čisto drug. Oni se imajo za prave, pristne (čeprav so verjetno smešni), ti pa ne spadaš mednje. Zdi se mi, da je v ozadju neka žalost in stiska, občutek krivde in nadzora drugih, iskanje lastnega prostora. Kot da nikamor ne spadaš, pa še tam, kjer se počutiš varno in pristaneš na popolno marginalnost, te preganjajo in nadzorujejo. Neki notranji demoni?

Trigger? Po moje vabilo na eno družinsko srečanjev, ki me navdaja z grotesknostjo, saj naj bi 'igral' eno  vlogo  trdaicionalno družiskega člana v ožjem družinskem krogu, iz katerega sem bil že zdavnaj izvžen in ki se mu ne pučitim pripadnega, vendar se ne bi želel povsem ekskomunicirati z zavrnitvijo povabila.

Tista družina so  najbližji sosedje mojega rojstnega doma, ki pooosebljajo tradicijo, ki je precej karikirana, saj so bili oblečeni kičasto nošo, ki bolj spominja na bavarski 'turbo folk' kot na tradiconalno gorenjsko nošo.

Občutek tesnobne izkoreninjenosti je najbrž posledica občutka krivde/samobteževanja, da ne uspem najt načina komunikacije s tradicijo, ki pa  očitno ni ista tradicija, ki me je izločila, ampak nova 'turbo folk' tradicija, ki kao  sprejema nove 'moderne' vplive, se pravi da se na deklerativni  ravni  odpira tudi  mojemu netradicinalnizmu, vendar le pod pogojem, da se ta 'vnovokomponira' v starega na 'turbo folk' način. Skratka pripravljen bi se bil celo zavestno podredit tradiciji, ki me je ogrozila/izločila zaradi moje modernosti, da bi ohranil komunikacijo,  vendar očitno ne način in pod pogoji, ki mi jih postavlja  'novokomponovana' tradicija.        

Title: Re: titud
Post by titud on 29.05.2009 at 10:58:41

murileon wrote on 28.05.2009 at 22:29:39:
Očitno se nikoli nisi mogel sprijazniti z ljudmi oziroma okolico, ki jo sestavljajo. Bil si pa precej ranljiv s tem otrokom, za katerega si moral skrbeti, pa še bal si se, da te bo kdo zaradi njega česa obdolžil. Tako so ti ostali samo zidovi, ogrodja in temelji družbe, s katerimi si se uspel spraviti in se v njenih okvirih tudi dobro počutil. Nobeno okolje ti ni odgovarjalo, ne ruralno in ne meščansko. Zakaj? Zaradi želje po slavi, ki jo simbolizira osnovnošolec s pištolo. Kaj pa simbolizira slava? Verjetno nek tvoj umetniški potencial, neko občutljivost, potrebo po skrbi. Umetnik za družbo glih ni neka koristna žival, razen v funkciji, da se z njim hvalijo in eventuelno še kdo uživa ob njegovih izdelkih. Umetnik na nek način zaradi svojih iracionalnih potreb minira družbo. Valjda, da navalijo policaji, morajo narediti red, drugače se lahko še ta mala povezanost z družbo sesuje. Je pa ta infantilni aspekt (v tem primeru se mi zdi, da gre bolja za del osebnosti kot način funkcioniranja) že precej izgubil svojo moč. Očitno si sprejel strukturo in smisel obstoja družbe na neki globlji ravni, ki jo simbolizira socialna delavka: v zaščiti posameznika. Do tega spoznanja ti je pomagala žena. Do neke mere si dosegel spravo z družbo. Celo prikolico so ti dali, ker jih sprejemaš, oziroma razumeš smisel vzajemne pomoči. Se pa osnovnošolec še ni čisto vdal. Spremeni pododbo. Kaže odraslost in moč. Pridrvi na vrata in razbija. Podpira in kontrolira ga navzočnost žene, ki še nima pravice, da bi si enakopravno s tabo delila dobrino, ki si jo dobil. Paradoks je v tem, da ti je ona pomagala do sprave, sama je pa še ni dosegla. Zakaj je še ni dosegla? Nezavedno vama je obema dodelilo enak aspekt, tega tipa, ki navali na vrata. Tip predstavlja nek urok, nesrečo, ki vaju je z ženo doletela v smislu, da nista bila spravljena z okolico. Krivdo za ta občutek sta pripisovala drugim in tako občutek nesreče, izobčenosti, samo še krepila. Dobivala pa sta na moči. Kar človeka ne ubije, ga okrepi, bi rekel Nietzsche. Moč hoče svojo participacijo (status, slavo) pri energiji, ki se je ustvarila in povezala z družbo. Ampak to ne gre, ta energija je subtilna in temelji na drugi podlagi. Na vzajemni pomoči, senzitivnosti, ne pa na slavi in moči. Težko bo to dvoje povezati. Zanimivo.
Upam, da niso samo neke moje projekcije ali pa kaki domišljijski zvarki, ki nimajo veze s stvarnostjo, ki jo kažejo sanje v svoji simbolični obliki :).


Tisti oboroženi najstnik je del mojega nekdanjega funkcioniranja, ki se agresivno upira z namenom, da bi pritegnil pozornost. Pojavi se v ponovno v kasnejših življenskih okoliščinah, ki ga ponovno vpokličejo, vendar ga hkarti pasivizirajo. Ponikne v 'klet' in se ponovno prikaže (pride terjat svoje plačilo za to, da je pritegnil pozornost...), ko se zadeve vsaj deloma (pogojno) uredijo. Ta agresivni lik po moje nastopa tako v vlogi najstnika, ki se upira in novinarja, ki ta upor publicira (ga/naju dela slavnega), skupaj opravljata namreč isto funkcijo. Tako da tisti miščasti tip je bil po videzu enak tistemu, ki naju je fotografiral in zbežal. Po incidentu s prikolico ga je z intervencijo pasivizirala partnerica kot da ga pozna, pozna pa ga lahko le kot del mene oziroma način mojega fukcioniranja, t.j.  upiranja nečemu zaradi pritegovanja pozornosti (slave), ki pa je že doseglo svoj namen in deluje destruktivno za najino skupnost (podobno kot sem spoznal že sam že prej, da bi bil oborožen odpor pouguben).

Upor z namenom zbujanaja pozornosti ni nujno umetnost, čeprav je umetnost v temelju nekomformna. Umetnina mora bit družbeno relevantna inovacija, da se ji prizna status umetnine, v tem smislu je partneričina intervencija moj aktiveno-pasiven odpor naredila  (s prikolico od socialne ali pa celo od nekih sponzorjev, v sanjah to  ni bilo čisto jasno) za druženo relevanten projekt in s  tem za 'umetnino', ki spada (kot kašna skulptura ali bolje rečeno postmoderna 'inštalacija') celo na mestni trg...     

Title: Re: titud
Post by titud on 13.07.2009 at 12:36:32
Pred kakšnim mesecem sem med dopustom preletel transurfing  (drugo knjigo izmed treh, ker so bile v knjižnici ostali dve izposojeni http://www.transurfing.si/2.php). Tematika se nanaša tudi na lucidno sanjanje kot sredstvo za uprabljanje metode transurfinga, po kateri predobstaja svet prostorskih različic, od naše nezavedne ali zavestne namere pa je odvisno, katera ob različic bo realizirana. Sanje naj bi bile  sredstvo za prikazovanje teh različic, ki pa nikoli ne prikažejo povsem toćno niti že realzirane/meterializirane  različice niti prihodnje različice (če bi se to zgodilo, bi to pozročilo nevarnost  'izgube' samega sebe v tem sanjskem svetu šamanskega tipa a la castaneda), ampak le simulacijo (nekšen predscenarj), ki služi le  kot pomoč oblikovanju zavestne namere.  V včerjšnjih sanjah sem razumevanje transurfinga  očitno želel nekako spontano 'stestirat':

Nujno sem se moral povzpeti na vrh nekega hriba, vendar nisem točno vedel namen tega svojega početja, zato sem ga hotel  preveriti prek mobilnega telefona. Mobitel v rokah pa ni bil moj, je bil le spoznanje drugačen model, zato sem ga razočaran pospravil nazaj v žep. V sanjah sem nameraval, da bi bil bil mobitel moj (takšen kot je v real lajfu) in ga ponovno vzel v roke, vendar je bil model še vedno isti, zato sem bil že kar panično zaželel, da se mobitel spremeni v mojega, a se mi ta nemera ni hotela uresničit. Pomislil sem, da bi si vrh lahko ogledal s helikopterja in že sem krožil z njim nad vrhom. Pilotiral sem sem sam in po nekaj krogih pomislil, da če ga že znam pilotiritai bi in sem z njim že uresničil namero, da se vizulano informiram o vrhu hriba, bi očitno lahko uresničil tudi namero, da z njim na vrhu, ki je bil gol, tudi pristanem. Začel sem  dejansko z manevrom pristajanja,  a v očitno pretiranem  navdušenju nad lastno sposobnostjo  uresničevanja te namere  sem se žal zbudil....

Title: Re: titud
Post by murileon on 13.07.2009 at 23:35:48

titud wrote on 13.07.2009 at 12:36:32:
Pred kakšnim mesecem sem med dopustom preletel transurfing  (drugo knjigo izmed treh, ker so bile v knjižnici ostali dve izposojeni http://www.transurfing.si/2.php). Tematika se nanaša tudi na lucidno sanjanje kot sredstvo za uprabljanje metode transurfinga, po kateri predobstaja svet prostorskih različic, od naše nezavedne ali zavestne namere pa je odvisno, katera ob različic bo realizirana. Sanje naj bi bile  sredstvo za prikazovanje teh različic, ki pa nikoli ne prikažejo povsem toćno niti že realzirane/meterializirane  različice niti prihodnje različice (če bi se to zgodilo, bi to pozročilo nevarnost  'izgube' samega sebe v tem sanjskem svetu šamanskega tipa a la castaneda), ampak le simulacijo (nekšen predscenarj), ki služi le  kot pomoč oblikovanju zavestne namere.  V včerjšnjih sanjah sem razumevanje transurfinga  očitno želel nekako spontano 'stestirat':

Nujno sem se moral povzpeti na vrh nekega hriba, vendar nisem točno vedel namen tega svojega početja, zato sem ga hotel  preveriti prek mobilnega telefona. Mobitel v rokah pa ni bil moj, je bil le spoznanje drugačen model, zato sem ga razočaran pospravil nazaj v žep. V sanjah sem nameraval, da bi bil bil mobitel moj (takšen kot je v real lajfu) in ga ponovno vzel v roke, vendar je bil model še vedno isti, zato sem bil že kar panično zaželel, da se mobitel spremeni v mojega, a se mi ta nemera ni hotela uresničit. Pomislil sem, da bi si vrh lahko ogledal s helikopterja in že sem krožil z njim nad vrhom. Pilotiral sem sem sam in po nekaj krogih pomislil, da če ga že znam pilotiritai bi in sem z njim že uresničil namero, da se vizulano informiram o vrhu hriba, bi očitno lahko uresničil tudi namero, da z njim na vrhu, ki je bil gol, tudi pristanem. Začel sem  dejansko z manevrom pristajanja,  a v očitno pretiranem  navdušenju nad lastno sposobnostjo  uresničevanja te namere  sem se žal zbudil....


Sanje ti kažejo en paradoks. O nameri se želiš informirati po telefonu. Kdo pa pozna tvoje namere? Ti. Zato sebe pač ne moreš poklicati, ker se lahko vprašaš. Imaš pa v rokah drug telefon, s katerim si tudi nimaš kaj začeti, ker moraš vprašati sebe. Helikopter tudi kaže na nek razumski trud narediti nekaj, kar nisi ti. Kot da gre za neko posiljevanje z duhovnimi vsebinami, ki nimajo veze s tvojo realnostjo. Niti ne gre za raziskovanje, ampak za osvajanje vrha. Za napor, ki nima smiselnega cilja.

Title: Re: titud
Post by plesnamesecu on 14.07.2009 at 09:14:25

titud wrote on 13.07.2009 at 12:36:32:


Nujno sem se moral povzpeti na vrh nekega hriba, vendar nisem točno vedel namen tega svojega početja, zato sem ga hotel  preveriti prek mobilnega telefona. Mobitel v rokah pa ni bil moj, je bil le spoznanje drugačen model, zato sem ga razočaran pospravil nazaj v žep. V sanjah sem nameraval, da bi bil bil mobitel moj (takšen kot je v real lajfu) in ga ponovno vzel v roke, vendar je bil model še vedno isti, zato sem bil že kar panično zaželel, da se mobitel spremeni v mojega, a se mi ta nemera ni hotela uresničit. Pomislil sem, da bi si vrh lahko ogledal s helikopterja in že sem krožil z njim nad vrhom. Pilotiral sem sem sam in po nekaj krogih pomislil, da če ga že znam pilotiritai bi in sem z njim že uresničil namero, da se vizulano informiram o vrhu hriba, bi očitno lahko uresničil tudi namero, da z njim na vrhu, ki je bil gol, tudi pristanem. Začel sem  dejansko z manevrom pristajanja,  a v očitno pretiranem  navdušenju nad lastno sposobnostjo  uresničevanja te namere  sem se žal zbudil....


Te sanje doživljam kot neko nihanje med močjo in nemočjo in pa poskus nadzora nad situacijo. Logika dogajanja se mi zdi, da spominja na tvoje nelucidne sanje. Zanimivo se mi zdi, koliko uporabe sodobne tehnologije je v tvojih sanjah (in morda obratno, koliko je v mojih sanjah ni - razen prevoznih sredstev).

Meni se v zvezi s tem sproža nekaj vprašanj in dilem o bistvu lucidnega sanjanja - o tem se namreč nisem kaj dosti informirala, do sedaj me tudi ni pritegnilo. Spomnim se nekaj sanj, v katerih sem se zavedala, da sanjam. Ne vem, zakaj so se pojavile. Zanje je značilen večji občutek avtonomije in svobode, sicer pa ni nikoli takšnih vsebin, da bi rekla vauu - tu pa je neka sporočilnost, to pa govori o nekih mojih procesih. Ni nekih močnih simbolov, arhetipov in podobno. Tako, da se sedaj sprašujem, ali je ludicno sanjanje odsev pridobitve večje avtonomije v življenju oz. način iskanja večje avtonomije ali pa preprosto nima pomena, je nekakšna rekreacija v sanjah? Kakšne druge razlage ne znam najti. Prizadevanje za lucidno sanjanje se mi zdi smiselno, če dejansko prispeva k osebnemu razvoju (česar še nisem ugotovila), sicer ne vidim poante.

Title: Re: titud
Post by titud on 14.07.2009 at 10:21:24

murileon wrote on 13.07.2009 at 23:35:48:
Sanje ti kažejo en paradoks. O nameri se želiš informirati po telefonu. Kdo pa pozna tvoje namere? Ti. Zato sebe pač ne moreš poklicati, ker se lahko vprašaš. Imaš pa v rokah drug telefon, s katerim si tudi nimaš kaj začeti, ker moraš vprašati sebe. Helikopter tudi kaže na nek razumski trud narediti nekaj, kar nisi ti. Kot da gre za neko posiljevanje z duhovnimi vsebinami, ki nimajo veze s tvojo realnostjo. Niti ne gre za raziskovanje, ampak za osvajanje vrha. Za napor, ki nima smiselnega cilja.


Paradosknost namere, ki ji sledim, čeprav je ne  občutim kot svoje in jo želim pri nekom (magari s klicem sebe) preverit njeno avtentičnost, je očitna, čeprav ne nerazložljiva. Je pač nezavedna, kar še ne pomeni, da je zato nerealna. Ker mi namere ni uspelo skomunicirat/ozvestit, ji pač sledim s pomočjo 'tehnike', ki očitno deluje (vodi k cilju), vendar mi same namere (kljub temu da cilj/vrh hriba uspem celo vizulizirat in skoraj osvojit) ne uspe ozavestit. Nauk: ni nujno, da je namera zavestna, da deluje in ni nujno, da jo ozvestiš, ko jo realiziraš....      

Title: Re: titud
Post by titud on 14.07.2009 at 10:43:16

wrote on 14.07.2009 at 09:14:25:
Te sanje doživljam kot neko nihanje med močjo in nemočjo in pa poskus nadzora nad situacijo. Logika dogajanja se mi zdi, da spominja na tvoje nelucidne sanje. Zanimivo se mi zdi, koliko uporabe sodobne tehnologije je v tvojih sanjah (in morda obratno, koliko je v mojih sanjah ni - razen prevoznih sredstev).

Meni se v zvezi s tem sproža nekaj vprašanj in dilem o bistvu lucidnega sanjanja - o tem se namreč nisem kaj dosti informirala, do sedaj me tudi ni pritegnilo. Spomnim se nekaj sanj, v katerih sem se zavedala, da sanjam. Ne vem, zakaj so se pojavile. Zanje je značilen večji občutek avtonomije in svobode, sicer pa ni nikoli takšnih vsebin, da bi rekla vauu - tu pa je neka sporočilnost, to pa govori o nekih mojih procesih. Ni nekih močnih simbolov, arhetipov in podobno. Tako, da se sedaj sprašujem, ali je ludicno sanjanje odsev pridobitve večje avtonomije v življenju oz. način iskanja večje avtonomije ali pa preprosto nima pomena, je nekakšna rekreacija v sanjah? Kakšne druge razlage ne znam najti. Prizadevanje za lucidno sanjanje se mi zdi smiselno, če dejansko prispeva k osebnemu razvoju (česar še nisem ugotovila), sicer ne vidim poante.


Sanje niso bile lucidne, ker niso prestale  reality checka: telefon kot priročno sredstvo za prevrerjanje sanjske resničnosti se mi ni tako kot npr. prsti na roki iz običajnih spremenil v neobičajne (kar bi potrdilo mojo drugačno/sanjsko resničnost), to pa zato ker je bil postopek preverjavnja že v izhodišču napačen: neobičajen telefon se ni 'hotel' spremeniti v mojega običajnega, kar me je samo zafiksiralo v običajnih sanjah.

Z lucidnimi sanjami zavestno nimam (ali vsaj doslej nisem imel) ne vem kakšnih ambicij, razen tega, da v njih izjemno uživam (vsaj doslej sem). Seveda pa obstajajo neke močne paralele med običajno in sanjsko budnostjo v kreaciji realnosti, ki jih je nevarno poenostvaljat, hkrati pa jih je zelo iritantno raziskovat. Transurfing tehnike se me očitno nezavedno tolk pritegnile, da sem si jih lotu v sanjah raziskovat. V sanjah se je očitno realizirala ta moja nezavedna namera preiskusit trasurfing kot psihično tehniko, zato v njej najbrž   tudi toliko pravih  tehničnih pripomočkov...    

Title: Re: titud
Post by titud on 16.02.2010 at 10:37:19
Očitno  sem  doživel nek nezveden  triger, ki se mi je kasneje v sanjski zavesti ojačal  prav po kafkovsko:

Službeno  sem poslan na neko novo lokacijo. Pričakoval sem poslovalnico za delo s strankami, bila pa je samo pisarna  brez računalnika, telefonov, pultov, omar za arhivo in pisarniške pripomočke. Nekaj časa se razgledujem, potem pa se  samoinicitivno odpravim  razgledat po stavbi, čer je kje kaj uprabnega ali kdorkili, ki bi mi lahko zadevo pojasnil ali pomagal pri začetku poslovanja. Ko se vrnem srečam sodelavce, ki nosijo v pisarno mizo in stole.  So formalno prijazni, vendar opravljajo selitev kot da se ta mene ne tiče. V nasprotju s pričakovanjem, da  bodo zadevo uredili v skladu z mojimi predstavimi o poslovalnici, opremo razpredijo tako, da izgleda kot soba za zasliševanje oz. kot kabinet za izpit ored komisijo. Nekdo pa mi sočutno na skrivaj stisne v roke na roke napisan 'plonk' listek, tako da se dejasko začnem počutit sumičavo, hkrati pa čutim odpor in celo strah, da bi pogledal v plonk listek z očitno pripravljenimi odgovori, ker bi s tem pristal na v naprej dodeljeno vlogo izpraševanca/zaslišanca/obdoloženca, hkrati pa bi tvegal še suspenz zaradi goljufanja.   Do situacije začutim blazen odpor in kljub temu da mi  sodelavci (šefov ni) formalno ne dajo razloga/povoda,  sem začel mrzlično   nabirat argumente, da bi jih  obtožil za mobing, ko bi  me tako nepripravljenega/neopozorjenega (pa še zahrbtno) začeli formalno  maltretirat  ali  pa  da bi vse skupaj  preprosto poslal u kurac preden bi se zame tako ponižujoča  zasliševalska situacija  formalno sploh  vzpostavila... To nerazrešeno, vendar  intenzivno čustveno stanje me zbudi...

Še kasnejše sanje za katere ne vem točno, kje bi bi imele triger (mogoče v pisanju na tem topiku o ne/povezanosti sanj z zunanjo percepcijo):

S pomčjo nekašne zračne blazine drsim po zraku nad jasami in drevjem, ko priletim do deroče umazane hudorniške vode, ki je preplavila/zalila celo dolino. Padec vanjo bi bil zame lahko usoden in nekaj  omahujem, vendar se mi prelet nad njo kaže hkrati kot izziv. Uspešno jo prečkam in kar skozi okno priletim v dnevno sobo koče na nasprotnem bregu. Tam me en meni neznan tip prijazno/samoumevno sprejme in vpraša, če bom kaj močnega. V kuhinji janez drnovšek prav po domače (zdi se mi, da je v predpasniku) zmeša velike kozarce viskija z ledom in nam jih  smehljaje prinese v sobo. Ne upam si ga ogovrit, ker vem, da je mrtev, zato pa vprašam tega drugega tipa, če je vsaj on živ. Smeje odgovori,  da seveda ne, nato pa ga  vprašam ali sem tudi jaz mrtev. Spet smeje odovori, da tega ne ve in da  to, ali sem mrtev ali živ, vem samo jaz sam... Skoraj panično sem začel iskat referenco na svojo živost,  zato je moj sanjski 'avatar' moje fizično, od spanja seveda omrtvičeno/pralizirano  telo,   začel blago, a stopnjevano gugat levo in desno, dokler  se ni z guganjem telo  'odparalizirilo' in s tem mojemu 'avatarju' dokazalo  očitno dokazalo njegovo  'živost', zaradi česar  sem se  tudi  dejasnko  (s  precejšnim olajšanjem) zbudi iz sanj...  

Title: Re: titud
Post by Devi on 16.02.2010 at 16:59:59
Prvi del sanj mi zgleda ko da se mogoče počutiš nezadostnega glede svojih sposobnosti. Ogroženega, nepripravljenega na spremembe.. oz spremembe (selitev) se dogajajo okoli tebe in ljudje se obnašajo ko da se te to sploh ne tiče.. svet gre naprej in ne pričakuje, da bi se tud ti vključil v tok al pa mogoče ti pričakuješ, da te bo kdo drug vključil (čakaš, da ti opremijo pisarno po tvojih predstavah). slab občutek, ko da si obstal nekje ob strani, zunaj toka, zaradi česar se počutiš izpostavljenega pričakovanjem (lastnim in tujim).

kar se tiče mrtvosti/živosti.. pa sej veš, da sama ne vem, kaj bi s tem.. zadnje čase se mi zdi, da noben ni zlo živ, ker vsi begamo v neke ideje in se noben ne poglablja prov v trenutnost. ko živi mrtveci smo, noben svojega telesa ne uporablja, da bi skoz njega fizično udejanjil to, kar je prišel nardit. teb rata zdrset z zračno (zrak-ideje) blazino prek hudourniške vode (voda-čustva) v kočo (les je lahko zemlja-trdnost) in dobiš viski (ogenj-ustvarjalnost) od mrtvega človeka. glede petega elementa, ki vse to upravlja, esence, ti pa ne zna povedat, ker si lahko na to samo ti odgovoriš. kolk pa ti misliš, da si živ?

Title: Re: titud
Post by Alojz in Sandib on 16.02.2010 at 17:18:22

Devi wrote on 16.02.2010 at 16:59:59:
Prvi del sanj mi zgleda ko da se mogoče počutiš nezadostnega glede svojih sposobnosti. Ogroženega, nepripravljenega na spremembe.. oz spremembe (selitev) se dogajajo okoli tebe in ljudje se obnašajo ko da se te to sploh ne tiče.. svet gre naprej in ne pričakuje, da bi se tud ti vključil v tok al pa mogoče ti pričakuješ, da te bo kdo drug vključil (čakaš, da ti opremijo pisarno po tvojih predstavah). slab občutek, ko da si obstal nekje ob strani, zunaj toka, zaradi česar se počutiš izpostavljenega pričakovanjem (lastnim in tujim).

kar se tiče mrtvosti/živosti.. pa sej veš, da sama ne vem, kaj bi s tem.. zadnje čase se mi zdi, da noben ni zlo živ, ker vsi begamo v neke ideje in se noben ne poglablja prov v trenutnost. ko živi mrtveci smo, noben svojega telesa ne uporablja, da bi skoz njega fizično udejanjil to, kar je prišel nardit. teb rata zdrset z zračno (zrak-ideje) blazino prek hudourniške vode (voda-čustva) v kočo (les je lahko zemlja-trdnost) in dobiš viski (ogenj-ustvarjalnost) od mrtvega človeka. glede petega elementa, ki vse to upravlja, esence, ti pa ne zna povedat, ker si lahko na to samo ti odgovoriš. kolk pa ti misliš, da si živ?


Tudi to je enkratno Devi-resnica! Pravo vprašanje kolk si pa ti misliš,da si živ? Poglej poste večinoma tuje znanje!!! Saj razumeš Devi kaj hoćem povedat- življenjska izvirnost  nas malo klofa ni je!

Title: Re: titud
Post by titud on 17.02.2010 at 09:30:33

Devi wrote on 16.02.2010 at 16:59:59:
Prvi del sanj mi zgleda ko da se mogoče počutiš nezadostnega glede svojih sposobnosti. Ogroženega, nepripravljenega na spremembe.. oz spremembe (selitev) se dogajajo okoli tebe in ljudje se obnašajo ko da se te to sploh ne tiče.. svet gre naprej in ne pričakuje, da bi se tud ti vključil v tok al pa mogoče ti pričakuješ, da te bo kdo drug vključil (čakaš, da ti opremijo pisarno po tvojih predstavah). slab občutek, ko da si obstal nekje ob strani, zunaj toka, zaradi česar se počutiš izpostavljenega pričakovanjem (lastnim in tujim).

kar se tiče mrtvosti/živosti.. pa sej veš, da sama ne vem, kaj bi s tem.. zadnje čase se mi zdi, da noben ni zlo živ, ker vsi begamo v neke ideje in se noben ne poglablja prov v trenutnost. ko živi mrtveci smo, noben svojega telesa ne uporablja, da bi skoz njega fizično udejanjil to, kar je prišel nardit. teb rata zdrset z zračno (zrak-ideje) blazino prek hudourniške vode (voda-čustva) v kočo (les je lahko zemlja-trdnost) in dobiš viski (ogenj-ustvarjalnost) od mrtvega človeka. glede petega elementa, ki vse to upravlja, esence, ti pa ne zna povedat, ker si lahko na to samo ti odgovoriš. kolk pa ti misliš, da si živ?


Če imata  ti dvoje sanj kaj skupnega je to občutje, da žive doživljam kot zombije (prve snaje) in dejanske zombije (druge sanje) kot žive. Svojo živost v prvih sanjah potrjujem skozi namero odpora/upora proti neosebnem pristopu sodelavcev, ki so kolektivno sprogramirani da me reprogramirajo na svoj program, kar občutim kot ogrožanje lastne sprogramiranosti, ki vključuje tudi  samoinicitivnost in  od katere mi ostane zgolj svoboda za odločitev  sprejmi/prilagodi (magari z goljufijo) ali ne sprejmi,  kar pomeni zgoj brezupen  boj z zombiji ali časten (ali strahopeten?) umik. Da se v drugih sanjah kot simbol za  mrtveca pojavlaja drnovšek po moje ni naključje, saj mi je že za življenja deloval kot živi mrtvec, tako da poseblja lahkotnost prehoda (čez reko had?) v onostranstvo. Mojo  'mrtvost' mi s svojo živostjo (živahnostjo) uči sprejemat  kot realno in objektivno če že ne dejstvo pa vsaj možnost, na katero pa subjektivno očitno še nisem pripravljen (se bolj ali  manj pasivno zaizbam nazaj v življenje).  

Občutje prehoda v  'onostranstvo' (oziroma živosti mrtvih in mrtvosti živih) sem dobil še v zadnjih sanjah, ko ležim v svoji sobi izpred več kot  tridesetih let. Soba  je bila locirana še v  spodnjem  delu hiše, kar pomeni, da gre za obdobje, ko  je bila mati še živa (po njeni smrti so jo fotr med mojo vojšačino  preselili v zgornji del hiše). K meni se v tej sobi  nežno stisne  žena, da bi mi utolažila žalost, a  zaradi časovnega obdobja (pred materino smrtjo se z ženo še nisva poznala) me (kljub ali prav zaradi prijetnega občutja spolne vzburjenosti) preplavi  neprijetnen  občutek  incestionosti, saj bi po časovni logiki to lahko bila bolj moja mati kot žena. Občutje njune podobnosti/identičnosti/zamenljivosti mi  še posebej  okrepi dejstvo, da  je zdaj  žena tudi enako stara kot je bila pred skoraj tridesetimi  leti moja mati...          

Title: Re: titud
Post by murileon on 17.02.2010 at 10:50:44

titud wrote on 16.02.2010 at 10:37:19:
Očitno  sem  doživel nek nezveden  triger, ki se mi je kasneje v sanjski zavesti ojačal  prav po kafkovsko:

Službeno  sem poslan na neko novo lokacijo. Pričakoval sem poslovalnico za delo s strankami, bila pa je samo pisarna  brez računalnika, telefonov, pultov, omar za arhivo in pisarniške pripomočke. Nekaj časa se razgledujem, potem pa se  samoinicitivno odpravim  razgledat po stavbi, čer je kje kaj uprabnega ali kdorkili, ki bi mi lahko zadevo pojasnil ali pomagal pri začetku poslovanja. Ko se vrnem srečam sodelavce, ki nosijo v pisarno mizo in stole.  So formalno prijazni, vendar opravljajo selitev kot da se ta mene ne tiče. V nasprotju s pričakovanjem, da  bodo zadevo uredili v skladu z mojimi predstavimi o poslovalnici, opremo razpredijo tako, da izgleda kot soba za zasliševanje oz. kot kabinet za izpit ored komisijo. Nekdo pa mi sočutno na skrivaj stisne v roke na roke napisan 'plonk' listek, tako da se dejasko začnem počutit sumičavo, hkrati pa čutim odpor in celo strah, da bi pogledal v plonk listek z očitno pripravljenimi odgovori, ker bi s tem pristal na v naprej dodeljeno vlogo izpraševanca/zaslišanca/obdoloženca, hkrati pa bi tvegal še suspenz zaradi goljufanja.   Do situacije začutim blazen odpor in kljub temu da mi  sodelavci (šefov ni) formalno ne dajo razloga/povoda,  sem začel mrzlično   nabirat argumente, da bi jih  obtožil za mobing, ko bi  me tako nepripravljenega/neopozorjenega (pa še zahrbtno) začeli formalno  maltretirat  ali  pa  da bi vse skupaj  preprosto poslal u kurac preden bi se zame tako ponižujoča  zasliševalska situacija  formalno sploh  vzpostavila... To nerazrešeno, vendar  intenzivno čustveno stanje me zbudi...

Še kasnejše sanje za katere ne vem točno, kje bi bi imele triger (mogoče v pisanju na tem topiku o ne/povezanosti sanj z zunanjo percepcijo):

S pomčjo nekašne zračne blazine drsim po zraku nad jasami in drevjem, ko priletim do deroče umazane hudorniške vode, ki je preplavila/zalila celo dolino. Padec vanjo bi bil zame lahko usoden in nekaj  omahujem, vendar se mi prelet nad njo kaže hkrati kot izziv. Uspešno jo prečkam in kar skozi okno priletim v dnevno sobo koče na nasprotnem bregu. Tam me en meni neznan tip prijazno/samoumevno sprejme in vpraša, če bom kaj močnega. V kuhinji janez drnovšek prav po domače (zdi se mi, da je v predpasniku) zmeša velike kozarce viskija z ledom in nam jih  smehljaje prinese v sobo. Ne upam si ga ogovrit, ker vem, da je mrtev, zato pa vprašam tega drugega tipa, če je vsaj on živ. Smeje odgovori,  da seveda ne, nato pa ga  vprašam ali sem tudi jaz mrtev. Spet smeje odovori, da tega ne ve in da  to, ali sem mrtev ali živ, vem samo jaz sam... Skoraj panično sem začel iskat referenco na svojo živost,  zato je moj sanjski 'avatar' moje fizično, od spanja seveda omrtvičeno/pralizirano  telo,   začel blago, a stopnjevano gugat levo in desno, dokler  se ni z guganjem telo  'odparalizirilo' in s tem mojemu 'avatarju' dokazalo  očitno dokazalo njegovo  'živost', zaradi česar  sem se  tudi  dejasnko  (s  precejšnim olajšanjem) zbudi iz sanj...  


Res Kafkovsko. Kaj je značilno za Kafkine romane? V njih ni pravega junaka, ki bi poštimal zadeve. Junak je ujetnik nekega sistema. Sodelavci, ki ti opremljajo pisarno, so tvoji aspekti, ki delujejo proti tebi. Jemljejo ti človeško dostojanstvo. Očitno imaš zelo močne aspekte, ki delujejo s sistemom in zato tvoj del osebnosti, ki naj bi bil junak v tradicionalnem, zdravem smislu, zelo trpi; ne more odločat, ne more spreminjat, je ujetnik neke situacije, ki mu ne paše. Zato se v drugih sanjah pojavi virtualna oblika, avatar, kompenzacija za paralizo, nesposobnost določenega samostojnega-neodvisnega funkcioniranja iz prvih sanj. Avatar pride na obisk k J. Drnovšku, ki je pred smrtjo pokazal ravno vrlino, po kateri hrepeniš v začetku prvih sanj, vendar so sanje ravno nasprotne potrebi-želji, poslan si službeno, ni tvoje iniciative in vse se sfiži, zaradi s sistemom sodelujočimi aspekti. V zaključni fazi drugih sanj, je zaznati napredek. Očitno se je pojavil tvoj novi aspekt, ki ga simbolizira Janez Drnovšek in z njim spiješ nekaj krepkega, kar kaže na močno zavezništvo, ki je obet za konkretne spremembe, ki jih pa še ni, avatar je paraliziran. Paraliziran je zato, ker je virtualna, nekonkretna, neživljenska oblika. Avatar, vsemogočni junak, mora evoluirati v junaka iz mesa in krvi, ki bo sposoben samostojnih, neodvisnih odločitev in konkretnih živih dejanj.
Zasliševalnica in zasliševalci so del tvoje osebnosti, ki dvomi v tvoje sposobnosti samostojnega funkcioniranja in te s tem zelo ponižuje. Gre za precejšen notranji konflikt. Verjetno te vsebine pogosto projiciraš na okolico in se s tem zapletaš v konflikte ali pa se vsaj navznoter žreš.
Janez Drnovšek še ni dovolj dober simbol za spremembo, ki bi pomenila razrešitev konflikta ali božjo milost, kot bi rekli religiozni psihoterapevti, kaže pa znake spremembe ali pa vsaj znake prevrednotenja vrednot. J. D. je namreč bil na smrt bolan in bil je človek sistema do konca. Tudi kombinacija v virtualnem svetu vsemogočnega avatarja in J.D. še ni dovolj, kaže pa na tektonske premike. Intenzivnost premikov je še posebno povdarjena s tem, da so sanjske osebe mrtvi ljudje, kar kaže že na numinozne globinske razsežnosti in veliko pomembnost dogajanja zate. Stvari so večinoma evolutivne in bolj malo je hipnih rešitev, ampak evolucija v tem primeru je očitno v močnem teku.

Title: Re: titud
Post by Robi on 17.02.2010 at 10:55:24

Quote:
Avatar, vsemogočni junak, mora evoluirati v junaka iz mesa in krvi, ki bo sposoben samostojnih, neodvisnih odločitev in konkretnih živih dejanj.

Treba bo v sebi pošlihtati zadeve okrog tega kdo si...

Title: Re: titud
Post by murileon on 17.02.2010 at 11:11:24

Robi wrote on 17.02.2010 at 10:55:24:

Quote:
Avatar, vsemogočni junak, mora evoluirati v junaka iz mesa in krvi, ki bo sposoben samostojnih, neodvisnih odločitev in konkretnih živih dejanj.

Treba bo v sebi pošlihtati zadeve okrog tega kdo si...


Tole se sliši precej površinsko. Treba je najti konkretne podedovane vzorce, jih videti, ustrezno ovrednotiti. Šele to je začetek poti do spremembe. "Kdo si" se sliši kot iskanje identitete, kar je precej infantilni način razmišljanja. Najstniki iščejo identiteto, odrasli zreli ljudje jo prerastejo, ker je življenje zelo kompleksno in ne more stati samo na identiteti. Življenje, ki stoji na identiteti, je zelo ranljivo in kilavo.

Title: Re: titud
Post by titud on 17.02.2010 at 12:19:31

murileon wrote on 17.02.2010 at 10:50:44:
Res Kafkovsko. Kaj je značilno za Kafkine romane? V njih ni pravega junaka, ki bi poštimal zadeve. Junak je ujetnik nekega sistema. Sodelavci, ki ti opremljajo pisarno, so tvoji aspekti, ki delujejo proti tebi. Jemljejo ti človeško dostojanstvo. Očitno imaš zelo močne aspekte, ki delujejo s sistemom in zato tvoj del osebnosti, ki naj bi bil junak v tradicionalnem, zdravem smislu, zelo trpi; ne more odločat, ne more spreminjat, je ujetnik neke situacije, ki mu ne paše.
Zasliševalnica in zasliševalci so del tvoje osebnosti, ki dvomi v tvoje sposobnosti samostojnega funkcioniranja in te s tem zelo ponižuje.
Zato se v drugih sanjah pojavi virtualna oblika, avatar, kompenzacija za paralizo, nesposobnost določenega samostojnega-neodvisnega funkcioniranja iz prvih sanj.
Gre za precejšen notranji konflikt. Verjetno te vsebine pogosto projiciraš na okolico in se s tem zapletaš v konflikte ali pa se vsaj navznoter žreš.


Dejstvo je, da kafkovi junaki v  proces, ki se odvija proti njim, ne bi niti padli, če sistema, ki se zaroti proti njim, ne bi na nek način sami vzpostavljali. Je del njihovega vrednostnega sistema, vendar očitno nezavedno, saj deluje proti njim tako neosebno. V tem smsilu so sodelavci dejasnko lahko le nek moj aspekt, ki zahteva od mene profesionlizem/perefekcionizem oziroma mi 'nabija' krido, ker mu  (legalno) ne zmorem v popolnosti ugodit/ga  zadovoljit, zaradi česar situacijo razrešujem z begom/uporom  (in v naslednjih sanjah z alter egom/avatarjem/surogatom)    



Quote:
Avatar pride na obisk k J. Drnovšku, ki je pred smrtjo pokazal ravno vrlino, po kateri hrepeniš v začetku prvih sanj, vendar so sanje ravno nasprotne potrebi-želji, poslan si službeno, ni tvoje iniciative in vse se sfiži, zaradi s sistemom sodelujočimi aspekti. V zaključni fazi drugih sanj, je zaznati napredek. Očitno se je pojavil tvoj novi aspekt, ki ga simbolizira Janez Drnovšek in z njim spiješ nekaj krepkega, kar kaže na močno zavezništvo, ki je obet za konkretne spremembe, ki jih pa še ni, avatar je paraliziran. Paraliziran je zato, ker je virtualna, nekonkretna, neživljenska oblika. Avatar, vsemogočni junak, mora evoluirati v junaka iz mesa in krvi, ki bo sposoben samostojnih, neodvisnih odločitev in konkretnih živih dejanj.

Janez Drnovšek še ni dovolj dober simbol za spremembo, ki bi pomenila razrešitev konflikta ali božjo milost, kot bi rekli religiozni psihoterapevti, kaže pa znake spremembe ali pa vsaj znake prevrednotenja vrednot. J. D. je namreč bil na smrt bolan in bil je človek sistema do konca. Tudi kombinacija v virtualnem svetu vsemogočnega avatarja in J.D. še ni dovolj, kaže pa na tektonske premike. Intenzivnost premikov je še posebno povdarjena s tem, da so sanjske osebe mrtvi ljudje, kar kaže že na numinozne globinske razsežnosti in veliko pomembnost dogajanja zate. Stvari so večinoma evolutivne in bolj malo je hipnih rešitev, ampak evolucija v tem primeru je očitno v močnem teku.


Avatar mogoče ni pravi izraz, saj predpostvlja  kreacijo s svojo lastno utelesitvijo in zvestjo. Boljši je surogat, saj ima svojo identiteto povsem vezano na  živ 'original' in lahko deluje le kot njegova (virtualna) kopija, česar  se zave šele v zadnjem dejanju, ko se je prisiljen vprašat po svoji dejanski identiteti.  Tud sam sem zaslutil neko numioznost sanj,  neko nadosebno arhetipsko dimenzijo, povezano s splošnostjo nekega življenjskega obdobja/prehoda, zato sem jih tud dal v objavo...

Title: Re: titud
Post by murileon on 17.02.2010 at 12:50:57
Surogat mogoče kaže na strah pred posledicami lastnega odločanja. Surogat omogoča varno delovanje brez posledic. Zame osebno je bilo veliko olajšanje, ko sem nekega dne ugotovil, da je treba živeti, ne pa se šparat. Ampak to mogoče nima nobene veze s tabo.

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.