Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 ... 9
(Read 46915 times)
satis
5
*****
Offline


Posts: 1073

Gender: female
Predsmrtni nemir
11.10.2008 at 12:28:22
 
Etrex je napisal tale odgovor v temi "Moderna civilizacija", kar mi je dalo navdih, da odprem temo z osupljivo izkušnjo harekrišna vernice, ki jo je doživljala ob umiranju očeta.


Quote:
Satis

Ne plast Bostyja z nekimi naucenimi forami ki ne drzijo v resnici, se ne cudim da je tako zmesan, ce pa je taksne neumnosti poslusal leta in leta... resnica je, v noben peklenski krog ne pades in nic se ti ne zgodi, kar sam zavestno ne sprejmes, strah je odvec!

Vse kar se zgodi se ti ne zgodi nic proti tvoji volji, za vse smo vedeli kaj bomo tu prestali in sami smo to sprejeli.


Predsmrtni nemir

Opisala vam bom izkušnjo, ki je klasičen primer srhljive resničnosti, v kateri žive vse uspavane duše tega sveta. Vse se je začelo s telefonskim pozivom mojih staršev, ki so mi javili, da oče boluje za rakavim obolenjem. Vseeno je bil oče optimističen. Bil je prepričan, da lahko premaga vse, siguren, da je on tisti, ki upravlja, ki je do zdaj že premagal vse življenjske težave. Do tedaj je bil srečen človek v vseh pogledih. Imel je rak prostate, ki se je razširil na kosti. Dobival je kemoterapijo dvakrat, brez uspeha. Nekega dne sem ga obiskala in v joku mi je dejal:' Umiram.'

Težko sem ga gledala v okrutnih rokah usode. Rekla sem mu, ne skrbi, obstaja reinkarnacija, vse bo v redu, samo moli, Bog je milostljiv. No, dejansko je bila to slaba uteha nekomu, ki ne pozna Boga. Povrh vsega sem se čutila povezano z njegovim trpljenjem, čutila sem njegovo bolečino in strah. Ves čas sem molila. Fizična bolečina je bila pri njemu neznatna v primerjavi z duhovno bolečino, ki jo je občutil. Postal je ponižen.

Vmes sem odhajala v Indijo, dokler me ni poklicala mama. Bila je popolnoma izgubljena. 'Prosim te, pridi. On je v bolnici in rabimo te tu.' Usedla sem se v prvo letalo in odšla k očetu v bolnico, kjer so mi dali privatno sobo in mi dovolili, da tu spim in skrbim za njega. Razumela sem, da se skušajo ljudje čimbolj izogniti resničnosti smrti in da je mati pač prevalila breme name. Ona je odšla domov in bila mirna vedoč, da bom jaz poskrbela za vse. No, tudi ona je globoko v sebi čutila skrb za njega, jaz pa sem bila najboljša rešitev, ki so jo imeli. Nisem sigurna, ampak zdi se mi, da čim se nekaj izmakne njihovi materialni percepciji in kontroli, se popolnoma izgubijo. Jaz sem se čutila zmožno skrbeti za očeta. Mnogi morajo iti sami skozi to, kar bom tu opisala.

Spala sem poleg očeta in skrbela za njegove potrebe. Bolj kot se je približeval konec, bolj je bil blizu drugi, izvenzemeljski dimenziji. Dan pred smrtjo je dejal, da se v prostoru nahajajo ogromni psi in da zunaj lebdi neka grda oseba. Noč pred smrtjo je bil zelo raztresen. 'Odveži mi noge', je govoril nekomu in bil je vidno vznemirjen. Mati in moja hči so se odločile prespati v bolnici, kar ponavadi niso storile. Okoli 20 ure zvečer, me je hči prebudila. 'Pridi hitro, nekaj se dogaja z dedom.'

Pohitela sem do njegove postelje, v kateri se je dvigal:' Prosim te, lepo te prosim, pusti me, osvobodi me. ' Njegov glas je bil ponižen in prestrašen, oči je imel zaprte. V šestih urah je to večkrat ponovil. Poskušal je skočiti s postelje in se skriti pod blazino. Morate razumeti, da je bil kost in koža. Sam ni mogel niti na stranišče, a zdaj je skušal vstati in pobegniti. Premetaval se je kot blazen. Prijela sem ga za ramena in vprašala:'Oče, kaj se dogaja? Ali si dobro?' On je bil prepaden. 'Oh, Sue, poskušal sem pobegniti, res sem poskušal, toda ujeli so me.' Njegov glas je prešel v krik. 'Ona me je ujela'. Naslednje ure sem presedela ob njemu in ga skušal pomiriti. Vpil je brez prestanka.' V imenu Boga, pustite me, samo za deset minut, prosim vas.' Njegov glas je bil nejeveren, a istočasno proseč in ponižen. 'Kaj se dogaja?' sem vprašala. 'Poskušam ti povedati, a enostavno ne morem.' Šele proti jutru sem dojela, da ga mučijo Yamadute, odposlanci iz pekla. Rekla sem očetu, da mi je žal, da nisem tega prej opazila. On je izmučeno prikimal. 'Ali so še tu?' sem vprašala. 'Ne, pustili so me'. Naslednje tri ure sem molila za njega in prosila Boga za milost za njegovo dušo, dokler ni mirno umrl.

Ubogi oče. Okrutni, okrutni materialni svet! Prešlo je samo sedem mesecev od začetka njegove bolezni in njegova 71- letna življenjska zgodba je bila končana. V času, ko se je on boril in premetaval sem in tja sem vprašala sestre, kaj se z njim dogaja. 'Oh, to je normalno. On se samo bori in to večina počne. To se imenuje predsmrtni nemir, sestre hodijo na tečaje za take primere. '

Jaz bi jim rekla, to stanje se imenuje predsmrtni odposlanci pekla. Seveda, njim se svetuje, da bolniku dajo morfij in da ignorirajo njihovo stanje. Dejansko tudi nihče za to ne ve. Jaz sem razumela samo s pomočjo Boga, čeprav me je oče prosil za pomoč. Zavesa iluzije prekriva vse, tako da nihče ne ve, kaj se dogaja, razen umirajočega. Oče je omenil pse. Kasneje sem zvedela, da v Yamaraja spisih, ki dajejo detaljne opise, piše, da psi iz pekla pridejo na mesto umiranja grešnika nekaj dni pred smrtjo.



Back to top
 
WWW WWW  
IP Logged
 
Poet
Ex Member




Re: Predsmrtni nemir
Reply #1 - 11.10.2008 at 12:58:37
 
Joj, ker idiotizem brez primere!!!!! Seveda da je harekrišnova vernica imela tako izkušnjo, in seveda da je takoj pomislila na odposlance iz pekla in peklenske pse in ne vem kaj še. Mislim, svašta, ej, keri idiotizmi se pasejo po svetu.

Satis, vse to kar si ti zgoraj napisala ni vredno enega počenega groša. Jaz ti lahko s popolno gotovostjo trdim, da so to samo izmišljotine. Tistemu očetu so se skisali možgani zato, ker je celo življenje verjel v pekel in nebesa, in ker je imel sprane možgane s strani družbe kako grešen, da človek je, se je seveda pred smrtjo zakadil v svoj strah neobstajanja in si je skonstruiral lastno paniko, pa še v bolečini je bil, in da - ves ta strah in vsa ta bolečina so v njem ustvarili vtis, da ga nekdo iz pekla žoka v zadnjico.  Grin

Jej, jej, jej, tole je pa res odraz slaboumja, se zavedaš tega. Oziroma bom rekel drugače: prostovoljni si si dala sprati možgane z raznimi opisi sveta okoli sebe, ki so samo del kozmične teme v tebi in posledično raznih pravljic, ki jih zaradi tega sprejmeš nase.

Satis, grow up, vse to so pravljice za strahovanje malih deklic. Ti si pa več kot to, naj ti nekdo drug ne govori kako moraš upravljati s svojim življenjem in v kaj moraš verjeti, da je res. Vse to so samo utvare.

Bok
Back to top
 
 
IP Logged
 
satis
5
*****
Offline


Posts: 1073

Gender: female
Re: Predsmrtni nemir
Reply #2 - 11.10.2008 at 14:29:45
 
Ne, vera v pekel ni stvar slaboumja, je stvar vere in razodetih svetih spisov, ki so v tem primeru kar enotni, pekel obstaja in je neke vrste kozmični zapor.

Vse religije verjamejo, da obstaja pekel, kjer so grešne duše kaznovane za svoje grehe. Duhovni voditelji opozarjajo grešnike, da bodo večno goreli v peklu. Takšno razmišljanje lahko privede do nasprotovanja oboževanja Boga, ki meče svoje otroke v pekel za vso večnost. Ker vemo, da je Bog milosten, koncept pekla, v katerem goriš vso večnost, ne more biti stvaren. To velja celo v primeru, da v peklu vlada hudič. Je hudič toliko močnejši od Boga, da ne more ponovno vzpostaviti kontakt z dušo, ki je v peklu?

Po vedskih spisih obstaja stotine in tisoče peklenskih planetov. Čeprav so v enem smislu stvarni, njihov obstoj temelji na zavesti. Pekel je v resnici mentalna koncepcija. Živali ne gredo v pekel, samo v človeški obliki, kjer obstaja racionalna inteligenca, obstaja odgovornost. V peklenskih planetih naše želje postanejo naši največji neprijatelji. Tisti, ki rad ubija in muči, bo plačal ceno na ta način, da ga bo napadala in mučila ista vrsta bitij, ki jih je v življenju pobijal. Vedno znova in znova občuti bolečino in trpljenje, ker duša ne umira. Tisti, ki kuhajo žive živali, kot so npr. raki, bodo izkusili, kako to izgleda.

Pekel predstavlja neke vrste zapor, kjer pa kaznjenci ne ostanejo za večno. Po preteku kazni se vrnejo v niz reinkarnacije. Eden od najznačilnejših aspektov prehoda skozi pekel je, da vtis ostane v podzavesti, tako da je oseba zelo oprezna, da ne greši ponovno. Včasih vtisi izkušenj iz prejšnjega življenja vplivajo na naše sedanje življenje. Nočne more so včasih posledica spomina na bivanje v peklenskih kraljestvih
Back to top
 
WWW WWW  
IP Logged
 
ajgor
Ex Member




Re: Predsmrtni nemir
Reply #3 - 11.10.2008 at 17:23:26
 
V tem prostem spisu, ki ga prebirate na svojih daršanih in si ga tudi tu napisala, ni prav nič osupljivega. Pravzaprav je lahko osupljiv samo način, kako vam, bogaboječim vernikom še bolj vlivajo strah in vas vežejo nase, da jim služite (svojim predpostavljenim), ter ponosno razglašate naokrog, da ste hlapci. Kar pa je tudi edina resnica, res ste hlapci svojega predpostavljenega.

Lp,Igor
Back to top
 
 
IP Logged
 
Poet
Ex Member




Re: Predsmrtni nemir
Reply #4 - 11.10.2008 at 19:07:49
 
Vedno bolj ugotavljam, da si je človeštvo sposobno izmisili prav vse, ni meje domišljije. Najbolj osupljivo pri tem pa je, da to ljudje dejansko verjamejo. Še bolj osupljivo je pa to, da verjamejo več stoletij, celo več tisočletij, taka duhovna prevara se dogaja na Zemlji.

Pa še nekaj o peklu: kaj ti res ne vidiš, da je pekel tu na Zemlji? Na milijone ljudi bi ti lahko danes potrdilo, da niso šli nikamor ampak so imeli pekel kar na Zemlji - grozovit pekel, a tega res ne vidiš? Torej pekel je lahko samo na Zemlji, ustvarjajo ga pa človeštvu lastne zablode - začne pa se točno s takimi spisi, kot si ga zgoraj obelodanila forumašem.

Mene osebno ne moreš prepričati ne v pekel, ne v neke poklenske mešančke, ki pridejo par dni pred smrtjo, prav tako mi ne moreš prodati ideje Boga kateremu naj bi jaz bil sluga. Tako da lahko svoje ideje prodajate nekomu, ki se bo dejansko prilepil nanje - kakšni duhovni trgovci pa boste, če ne boste nikomur prodali nove ideologije? Saj vas bodo vrgli ven iz podjetja, ki se imenuje Hare Krišna Global d.o.o. Hja, če na mesec ne pripeljete določeno kvoto novih prestrašenih vernikov, vas kar na lepe oči odpustijo in kaj potem? Nič, prav nič.

Bok
Back to top
 
 
IP Logged
 
ajgor
Ex Member




Re: Predsmrtni nemir
Reply #5 - 11.10.2008 at 20:36:13
 
Saj ni nobene duhovne prevare. Ker ni nobene duhovnosti. To ni duhovnost, strašiti ljudi od malega in jih vzgajati v hlapce. To prodajanje dvojnosti, slabo-dobro, pozitivno-negativno, jing-jang, to ni duhovnost. To je izkoriščanje sočloveka za lastni užitek (ni važno kakšen). Ljudje smo postavili užitek na najvišjo inštanco in ga poveličujemo. Duhovnost nima nič z užitkom. Užitek je proizvod misli, spomina, ki neko ugodje poveličuje in ga hoče ponovno izkusiti. Užitek je vedno v preteklosti je spomin, prav tako kot izkušnja. Duhovnost pa ni življenje v preteklosti.

Lp,Igor
Back to top
 
 
IP Logged
 
M.L.
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 1728

Re: Predsmrtni nemir
Reply #6 - 12.10.2008 at 00:24:57
 
Poet wrote on 11.10.2008 at 12:58:37:
Joj, ker idiotizem brez primere!!!!! Seveda da je harekrišnova vernica imela tako izkušnjo, in seveda da je takoj pomislila na odposlance iz pekla in peklenske pse in ne vem kaj še. Mislim, svašta, ej, keri idiotizmi se pasejo po svetu.

Satis, vse to kar si ti zgoraj napisala ni vredno enega počenega groša. Jaz ti lahko s popolno gotovostjo trdim, da so to samo izmišljotine. Tistemu očetu so se skisali možgani zato, ker je celo življenje verjel v pekel in nebesa, in ker je imel sprane možgane s strani družbe kako grešen, da človek je, se je seveda pred smrtjo zakadil v svoj strah neobstajanja in si je skonstruiral lastno paniko, pa še v bolečini je bil, in da - ves ta strah in vsa ta bolečina so v njem ustvarili vtis, da ga nekdo iz pekla žoka v zadnjico.  Grin

Jej, jej, jej, tole je pa res odraz slaboumja, se zavedaš tega. Oziroma bom rekel drugače: prostovoljni si si dala sprati možgane z raznimi opisi sveta okoli sebe, ki so samo del kozmične teme v tebi in posledično raznih pravljic, ki jih zaradi tega sprejmeš nase.

Satis, grow up, vse to so pravljice za strahovanje malih deklic. Ti si pa več kot to, naj ti nekdo drug ne govori kako moraš upravljati s svojim življenjem in v kaj moraš verjeti, da je res. Vse to so samo utvare.

Bok

Ja, ja, ti Poet še pa ne veš s kom si sklenil pogodbo in te na zadnjo uro zna še kaj hujšega doleteti.

Pa lep pozdrav in ne domišlajmo si preveč.
Back to top
 

Vrnimo Življenju življenje.

 
IP Logged
 
M.L.
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 1728

Re: Predsmrtni nemir
Reply #7 - 12.10.2008 at 01:20:42
 
satis wrote on 11.10.2008 at 12:28:22:
Etrex je napisal tale odgovor v temi "Moderna civilizacija", kar mi je dalo navdih, da odprem temo z osupljivo izkušnjo harekrišna vernice, ki jo je doživljala ob umiranju očeta.


Quote:
Satis

Ne plast Bostyja z nekimi naucenimi forami ki ne drzijo v resnici, se ne cudim da je tako zmesan, ce pa je taksne neumnosti poslusal leta in leta... resnica je, v noben peklenski krog ne pades in nic se ti ne zgodi, kar sam zavestno ne sprejmes, strah je odvec!

Vse kar se zgodi se ti ne zgodi nic proti tvoji volji, za vse smo vedeli kaj bomo tu prestali in sami smo to sprejeli.


Predsmrtni nemir

Opisala vam bom izkušnjo, ki je klasičen primer srhljive resničnosti, v kateri žive vse uspavane duše tega sveta. Vse se je začelo s telefonskim pozivom mojih staršev, ki so mi javili, da oče boluje za rakavim obolenjem. Vseeno je bil oče optimističen. Bil je prepričan, da lahko premaga vse, siguren, da je on tisti, ki upravlja, ki je do zdaj že premagal vse življenjske težave. Do tedaj je bil srečen človek v vseh pogledih. Imel je rak prostate, ki se je razširil na kosti. Dobival je kemoterapijo dvakrat, brez uspeha. Nekega dne sem ga obiskala in v joku mi je dejal:' Umiram.'

Težko sem ga gledala v okrutnih rokah usode. Rekla sem mu, ne skrbi, obstaja reinkarnacija, vse bo v redu, samo moli, Bog je milostljiv. No, dejansko je bila to slaba uteha nekomu, ki ne pozna Boga. Povrh vsega sem se čutila povezano z njegovim trpljenjem, čutila sem njegovo bolečino in strah. Ves čas sem molila. Fizična bolečina je bila pri njemu neznatna v primerjavi z duhovno bolečino, ki jo je občutil. Postal je ponižen.

Vmes sem odhajala v Indijo, dokler me ni poklicala mama. Bila je popolnoma izgubljena. 'Prosim te, pridi. On je v bolnici in rabimo te tu.' Usedla sem se v prvo letalo in odšla k očetu v bolnico, kjer so mi dali privatno sobo in mi dovolili, da tu spim in skrbim za njega. Razumela sem, da se skušajo ljudje čimbolj izogniti resničnosti smrti in da je mati pač prevalila breme name. Ona je odšla domov in bila mirna vedoč, da bom jaz poskrbela za vse. No, tudi ona je globoko v sebi čutila skrb za njega, jaz pa sem bila najboljša rešitev, ki so jo imeli. Nisem sigurna, ampak zdi se mi, da čim se nekaj izmakne njihovi materialni percepciji in kontroli, se popolnoma izgubijo. Jaz sem se čutila zmožno skrbeti za očeta. Mnogi morajo iti sami skozi to, kar bom tu opisala.

Spala sem poleg očeta in skrbela za njegove potrebe. Bolj kot se je približeval konec, bolj je bil blizu drugi, izvenzemeljski dimenziji. Dan pred smrtjo je dejal, da se v prostoru nahajajo ogromni psi in da zunaj lebdi neka grda oseba. Noč pred smrtjo je bil zelo raztresen. 'Odveži mi noge', je govoril nekomu in bil je vidno vznemirjen. Mati in moja hči so se odločile prespati v bolnici, kar ponavadi niso storile. Okoli 20 ure zvečer, me je hči prebudila. 'Pridi hitro, nekaj se dogaja z dedom.'

Pohitela sem do njegove postelje, v kateri se je dvigal:' Prosim te, lepo te prosim, pusti me, osvobodi me. ' Njegov glas je bil ponižen in prestrašen, oči je imel zaprte. V šestih urah je to večkrat ponovil. Poskušal je skočiti s postelje in se skriti pod blazino. Morate razumeti, da je bil kost in koža. Sam ni mogel niti na stranišče, a zdaj je skušal vstati in pobegniti. Premetaval se je kot blazen. Prijela sem ga za ramena in vprašala:'Oče, kaj se dogaja? Ali si dobro?' On je bil prepaden. 'Oh, Sue, poskušal sem pobegniti, res sem poskušal, toda ujeli so me.' Njegov glas je prešel v krik. 'Ona me je ujela'. Naslednje ure sem presedela ob njemu in ga skušal pomiriti. Vpil je brez prestanka.' V imenu Boga, pustite me, samo za deset minut, prosim vas.' Njegov glas je bil nejeveren, a istočasno proseč in ponižen. 'Kaj se dogaja?' sem vprašala. 'Poskušam ti povedati, a enostavno ne morem.' Šele proti jutru sem dojela, da ga mučijo Yamadute, odposlanci iz pekla. Rekla sem očetu, da mi je žal, da nisem tega prej opazila. On je izmučeno prikimal. 'Ali so še tu?' sem vprašala. 'Ne, pustili so me'. Naslednje tri ure sem molila za njega in prosila Boga za milost za njegovo dušo, dokler ni mirno umrl.

Ubogi oče. Okrutni, okrutni materialni svet! Prešlo je samo sedem mesecev od začetka njegove bolezni in njegova 71- letna življenjska zgodba je bila končana. V času, ko se je on boril in premetaval sem in tja sem vprašala sestre, kaj se z njim dogaja. 'Oh, to je normalno. On se samo bori in to večina počne. To se imenuje predsmrtni nemir, sestre hodijo na tečaje za take primere. '

Jaz bi jim rekla, to stanje se imenuje predsmrtni odposlanci pekla. Seveda, njim se svetuje, da bolniku dajo morfij in da ignorirajo njihovo stanje. Dejansko tudi nihče za to ne ve. Jaz sem razumela samo s pomočjo Boga, čeprav me je oče prosil za pomoč. Zavesa iluzije prekriva vse, tako da nihče ne ve, kaj se dogaja, razen umirajočega. Oče je omenil pse. Kasneje sem zvedela, da v Yamaraja spisih, ki dajejo detaljne opise, piše, da psi iz pekla pridejo na mesto umiranja grešnika nekaj dni pred smrtjo.




Ja sati, prav si ugotovila in mislim, da si veliko pomagala svojemu očetu na zadnje ure. Z tvojo pomočjo, ki je bila prisotna v ljubezni in mu je dajala občutek moči, in molitvijo, ki pa je pomagala premagovati hlapce pekla, ki so hoteli nasilno vzeti dušo tvojega očeta, si bila v zelo veliko oporu očetu.

Človeku se nekaj ur ali dan pred smrtjo začne postopoma odpirati notranji duhovni vid in od začetka nakazuje slutnje na smrt, proti koncu pa je že vseskozi prisoten tako, da človek že na tričetrt gleda svoj duhovni svet in hkrati še zaznava telo in svet okrog sebe.

Vedno prvi pride satan po dušo in to tisto, ki si jo je vseskozi pripravljal za pekel. Ker se zelo boji, da bi bil prepozen, že hoče imeti dušo človeka preden ta popolnoma zapusti telo. Od tod izvirajo nepopisne bolečine na zadnjo uro, ker hočejo satanovi pomagači takorekoč iztrgati dušo iz telesa, ker ga še ni popolnoma zapustila.

Ne redko kdaj jim to tudi uspe in takšna duša, ki je nasilno iztrgana iz telesa se ne more takoj zavedati sebe in je zelo prestrašena, z takšno dušo potem z lahkoto opravijo in preden se zave sama sebe je že trdno v peklu.

Če pa takšen umirajoč človek spozna prevaro pekla in se zmore z ponižnostjo pokesati nad seboj, potem se v njemu prebudi moč ljubezni, ki pa je kos vsem peklenskim prevaram in zvijačam. Tako lako odžene vse prikazni, ki vlečejo njegovo dušo iz telesa in preide na novo mirno pot, ki pelje vstran od pekla.

No nazadnje še moje sožalje za tebi vsekakor ljubečega očeta.

No pa lep pozdrav in spreglejmo prevare in zvijače pekla še preden pride zadnja ura.
Back to top
 

Vrnimo Življenju življenje.

 
IP Logged
 
Bamby
5
*****
Offline

No pain no gain
Posts: 999

Gender: male
Re: Predsmrtni nemir
Reply #8 - 12.10.2008 at 03:07:36
 
Quote:
Ljudje smo postavili užitek na najvišjo inštanco in ga poveličujemo.

Imaš možnost izbire, zakaj potem to počneš?

Quote:
Duhovnost nima nič z užitkom. Užitek je proizvod misli, spomina, ...

In misel je del duhovnosti.
In spomin je del duhovnosti.

Torej je tudi užitek del duhovnosti.

Quote:
... ki neko ugodje poveličuje in ga hoče ponovno izkusiti.

Imaš možnost izbire in ti tega ni potrebno početi, zakaj potem to počneš?

Quote:
Užitek je vedno v preteklosti je spomin, prav tako kot izkušnja.

Ne, ...

... užitek je vedno v sedanjosti, tudi spomin je vedno v sedanjosti, tudi izkušnja je vedno v sedanjosti, ...

... ker edino skozi sedanjost  lahko doživljamo svet okoli sebe, ker edino skozi sedanjost  lahko doživljamo  sebe (se zavedamo), lahko pa se spominjamo dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti vendar samo skozi ta trenutek sedaj, ki ga trenutno živimo, Alojz temu reče, kot sem ga razumel,  "večno-sedaj".  Wink

Vse se dogaja "večno-sedaj"  Smiley

Quote:
Duhovnost pa ni življenje v preteklosti.

To pa res drži, tudi slepa kura zrno najde.   Wink
Back to top
 

Življenje je popolnoma zastonj in brezplačno, pa vendar je ni
stvari na tem svetu, ki bi bila vredna več. (Bamby)
 
IP Logged
 
ajgor
Ex Member




Re: Predsmrtni nemir
Reply #9 - 12.10.2008 at 10:06:29
 
Bambi, ti si pa res zelo duhoven in pameten. Celo pismen si in se preizkušaš v razlaganju tujih sestavkov. Kot znani hostnik in priznana škrtica lepo napreduješ.

Lp,Igor
Back to top
 
 
IP Logged
 
satis
5
*****
Offline


Posts: 1073

Gender: female
Re: Predsmrtni nemir
Reply #10 - 12.10.2008 at 10:21:06
 
M.L. wrote on 12.10.2008 at 01:20:42:
satis wrote on 11.10.2008 at 12:28:22:
Etrex je napisal tale odgovor v temi "Moderna civilizacija", kar mi je dalo navdih, da odprem temo z osupljivo izkušnjo harekrišna vernice, ki jo je doživljala ob umiranju očeta.


Quote:
Satis

Ne plast Bostyja z nekimi naucenimi forami ki ne drzijo v resnici, se ne cudim da je tako zmesan, ce pa je taksne neumnosti poslusal leta in leta... resnica je, v noben peklenski krog ne pades in nic se ti ne zgodi, kar sam zavestno ne sprejmes, strah je odvec!

Vse kar se zgodi se ti ne zgodi nic proti tvoji volji, za vse smo vedeli kaj bomo tu prestali in sami smo to sprejeli.


Predsmrtni nemir

Opisala vam bom izkušnjo, ki je klasičen primer srhljive resničnosti, v kateri žive vse uspavane duše tega sveta. Vse se je začelo s telefonskim pozivom mojih staršev, ki so mi javili, da oče boluje za rakavim obolenjem. Vseeno je bil oče optimističen. Bil je prepričan, da lahko premaga vse, siguren, da je on tisti, ki upravlja, ki je do zdaj že premagal vse življenjske težave. Do tedaj je bil srečen človek v vseh pogledih. Imel je rak prostate, ki se je razširil na kosti. Dobival je kemoterapijo dvakrat, brez uspeha. Nekega dne sem ga obiskala in v joku mi je dejal:' Umiram.'

Težko sem ga gledala v okrutnih rokah usode. Rekla sem mu, ne skrbi, obstaja reinkarnacija, vse bo v redu, samo moli, Bog je milostljiv. No, dejansko je bila to slaba uteha nekomu, ki ne pozna Boga. Povrh vsega sem se čutila povezano z njegovim trpljenjem, čutila sem njegovo bolečino in strah. Ves čas sem molila. Fizična bolečina je bila pri njemu neznatna v primerjavi z duhovno bolečino, ki jo je občutil. Postal je ponižen.

Vmes sem odhajala v Indijo, dokler me ni poklicala mama. Bila je popolnoma izgubljena. 'Prosim te, pridi. On je v bolnici in rabimo te tu.' Usedla sem se v prvo letalo in odšla k očetu v bolnico, kjer so mi dali privatno sobo in mi dovolili, da tu spim in skrbim za njega. Razumela sem, da se skušajo ljudje čimbolj izogniti resničnosti smrti in da je mati pač prevalila breme name. Ona je odšla domov in bila mirna vedoč, da bom jaz poskrbela za vse. No, tudi ona je globoko v sebi čutila skrb za njega, jaz pa sem bila najboljša rešitev, ki so jo imeli. Nisem sigurna, ampak zdi se mi, da čim se nekaj izmakne njihovi materialni percepciji in kontroli, se popolnoma izgubijo. Jaz sem se čutila zmožno skrbeti za očeta. Mnogi morajo iti sami skozi to, kar bom tu opisala.

Spala sem poleg očeta in skrbela za njegove potrebe. Bolj kot se je približeval konec, bolj je bil blizu drugi, izvenzemeljski dimenziji. Dan pred smrtjo je dejal, da se v prostoru nahajajo ogromni psi in da zunaj lebdi neka grda oseba. Noč pred smrtjo je bil zelo raztresen. 'Odveži mi noge', je govoril nekomu in bil je vidno vznemirjen. Mati in moja hči so se odločile prespati v bolnici, kar ponavadi niso storile. Okoli 20 ure zvečer, me je hči prebudila. 'Pridi hitro, nekaj se dogaja z dedom.'

Pohitela sem do njegove postelje, v kateri se je dvigal:' Prosim te, lepo te prosim, pusti me, osvobodi me. ' Njegov glas je bil ponižen in prestrašen, oči je imel zaprte. V šestih urah je to večkrat ponovil. Poskušal je skočiti s postelje in se skriti pod blazino. Morate razumeti, da je bil kost in koža. Sam ni mogel niti na stranišče, a zdaj je skušal vstati in pobegniti. Premetaval se je kot blazen. Prijela sem ga za ramena in vprašala:'Oče, kaj se dogaja? Ali si dobro?' On je bil prepaden. 'Oh, Sue, poskušal sem pobegniti, res sem poskušal, toda ujeli so me.' Njegov glas je prešel v krik. 'Ona me je ujela'. Naslednje ure sem presedela ob njemu in ga skušal pomiriti. Vpil je brez prestanka.' V imenu Boga, pustite me, samo za deset minut, prosim vas.' Njegov glas je bil nejeveren, a istočasno proseč in ponižen. 'Kaj se dogaja?' sem vprašala. 'Poskušam ti povedati, a enostavno ne morem.' Šele proti jutru sem dojela, da ga mučijo Yamadute, odposlanci iz pekla. Rekla sem očetu, da mi je žal, da nisem tega prej opazila. On je izmučeno prikimal. 'Ali so še tu?' sem vprašala. 'Ne, pustili so me'. Naslednje tri ure sem molila za njega in prosila Boga za milost za njegovo dušo, dokler ni mirno umrl.

Ubogi oče. Okrutni, okrutni materialni svet! Prešlo je samo sedem mesecev od začetka njegove bolezni in njegova 71- letna življenjska zgodba je bila končana. V času, ko se je on boril in premetaval sem in tja sem vprašala sestre, kaj se z njim dogaja. 'Oh, to je normalno. On se samo bori in to večina počne. To se imenuje predsmrtni nemir, sestre hodijo na tečaje za take primere. '

Jaz bi jim rekla, to stanje se imenuje predsmrtni odposlanci pekla. Seveda, njim se svetuje, da bolniku dajo morfij in da ignorirajo njihovo stanje. Dejansko tudi nihče za to ne ve. Jaz sem razumela samo s pomočjo Boga, čeprav me je oče prosil za pomoč. Zavesa iluzije prekriva vse, tako da nihče ne ve, kaj se dogaja, razen umirajočega. Oče je omenil pse. Kasneje sem zvedela, da v Yamaraja spisih, ki dajejo detaljne opise, piše, da psi iz pekla pridejo na mesto umiranja grešnika nekaj dni pred smrtjo.




Ja sati, prav si ugotovila in mislim, da si veliko pomagala svojemu očetu na zadnje ure. Z tvojo pomočjo, ki je bila prisotna v ljubezni in mu je dajala občutek moči, in molitvijo, ki pa je pomagala premagovati hlapce pekla, ki so hoteli nasilno vzeti dušo tvojega očeta, si bila v zelo veliko oporu očetu.

Človeku se nekaj ur ali dan pred smrtjo začne postopoma odpirati notranji duhovni vid in od začetka nakazuje slutnje na smrt, proti koncu pa je že vseskozi prisoten tako, da človek že na tričetrt gleda svoj duhovni svet in hkrati še zaznava telo in svet okrog sebe.

Vedno prvi pride satan po dušo in to tisto, ki si jo je vseskozi pripravljal za pekel. Ker se zelo boji, da bi bil prepozen, že hoče imeti dušo človeka preden ta popolnoma zapusti telo. Od tod izvirajo nepopisne bolečine na zadnjo uro, ker hočejo satanovi pomagači takorekoč iztrgati dušo iz telesa, ker ga še ni popolnoma zapustila.

Ne redko kdaj jim to tudi uspe in takšna duša, ki je nasilno iztrgana iz telesa se ne more takoj zavedati sebe in je zelo prestrašena, z takšno dušo potem z lahkoto opravijo in preden se zave sama sebe je že trdno v peklu.

Če pa takšen umirajoč človek spozna prevaro pekla in se zmore z ponižnostjo pokesati nad seboj, potem se v njemu prebudi moč ljubezni, ki pa je kos vsem peklenskim prevaram in zvijačam. Tako lako odžene vse prikazni, ki vlečejo njegovo dušo iz telesa in preide na novo mirno pot, ki pelje vstran od pekla.

No nazadnje še moje sožalje za tebi vsekakor ljubečega očeta.

No pa lep pozdrav in spreglejmo prevare in zvijače pekla še preden pride zadnja ura.


M.L., hvala ti za prijazne besede! Ampak to izkušnjo je doživela neka ameriška vernica, moj oči je na srečo še živ in zdrav. Res pa je, da na koncu živimo v svetu, kjer se vsak bori za obstanek, a na koncu nihče ne obstane. Tako da nas vse prej ali slej čaka bližnje srečanje s smrtjo.
Back to top
 
WWW WWW  
IP Logged
 
Poet
Ex Member




Re: Predsmrtni nemir
Reply #11 - 12.10.2008 at 11:03:57
 
Satis

Lepe besede Malega Lulčka ti ne bodo nič pomagale. Kaj ne vidiš, da lepe besede niso še nikomur nikoli nič pomagale, zato pa je tako kot je. Vsi samo izrekajo lepe besede, v sebi so pa togotni kot sam hudič. V to sem prepričan, da je Mali Lulček v sebi razjarjen kot sam Satan, pa se tu na forumu samo finega gospoda dela. Fej za tako licemerstvo, se posračkam nanj.
Back to top
 
 
IP Logged
 
M.L.
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 1728

Re: Predsmrtni nemir
Reply #12 - 12.10.2008 at 12:31:01
 
Sati, jaz sem pa mislil, da je to tvoja izkušnja, no pa nič ne de. Tvojemu očetu pa želim še veliko zdravja in tvoje ljubezni, ki mu je sigurno naklonjena.

Ja, pomembno je spoznati prvo pot, da onkraj ne zapademo trdi noči.

Pa lep pozdrav.
Back to top
 

Vrnimo Življenju življenje.

 
IP Logged
 
M.L.
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 1728

Re: Predsmrtni nemir
Reply #13 - 12.10.2008 at 12:33:30
 
Poet wrote on 12.10.2008 at 11:03:57:
Satis

Lepe besede Malega Lulčka ti ne bodo nič pomagale. Kaj ne vidiš, da lepe besede niso še nikomur nikoli nič pomagale, zato pa je tako kot je. Vsi samo izrekajo lepe besede, v sebi so pa togotni kot sam hudič. V to sem prepričan, da je Mali Lulček v sebi razjarjen kot sam Satan, pa se tu na forumu samo finega gospoda dela. Fej za tako licemerstvo, se posračkam nanj.

Poet, a po sebi druge sodiš????

Pa lep pozdrav in pazimo se hude jeze, kajti to je največji izrodek pekla.

Back to top
 

Vrnimo Življenju življenje.

 
IP Logged
 
Boštyxz
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 5859
Slovenija
Gender: male
Re: Predsmrtni nemir
Reply #14 - 12.10.2008 at 12:37:23
 
No, tu gre za lep + znan primer duhovnega boja z negativnimi duhovi ki poizkušajo zapeljati/odvesti dušo na svojo slabo stran, čeprav so bili tu že malo prekmalu na delu  Cry.

Vendar je to Stvarnik verjetno dopustil da se je tako zgodilo ravno za nas, duhovneže, da se iz tega dogodka kaj koristnega duhovnega naučimo . Cool

Poznam veliko obsmrtnih + posmrtnih dogajanj + me to tudi zanima  Cool Roll Eyes.

Dober text, Satis, me kar malo spominja na knjigo "V objemu Svetlobe " .

In, da, tudi M.L. po moje da pozna podobne obsmrtne situacije  Roll Eyes.

Svetlobni pozdrav , čaw , ... Cool...

by Boštyxz + Lovelovers + # Kiss#
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 ... 9