Quote:To je moj point: ne rabi iti ven iz depresije! Zavest se zaveda kao prisotnosti depresije, in ti si zavest, nisi depresija. To, če hočeš, je "pot" ven iz depresije, čeprav sploh ni nujno, da potem ne bo več depresije.
Jaz se zavedam depresije..Lahko se le zdistanciram od nje..torej, da se preveč ne poistovetim ali jemljem preveč resno svoje občutke...Ker, če se poistovetim z občutki, potem to sproži dodatne misli, ki še povečajo depresijo in to je začaran krog...
Zato se pri zdravljenju uporabljajo antidepresivi, ki onemogočajo čutenje in človeka ohromijo..problema pa ne rešijo..Ampak le omogočijo, da človek lažje deluje in uporablja svoj um.
Poet,
saj razumem kaj hočeš povedati..Da sem jaz zavest, ki se zaveda telesa..
Vendar ne morem kar iz svojega telesa, kot na primer, da umaknem roko, če sem preblizu ognja.
Ogenj je izven mene in ni neločljivo povezan z mojim zavedanjem.
Zavest pa je ustvarilo moje telo in je neločljivo povezano s telesom.
V vsakem trenutku se zavedam raznih informacij, ki jih ustvarja telo..če izklopim vir informacij...potem se več nimam česa zavedati..ne obstajam več...
David je omenjal izventelesne izkušnje..saj poznam primere, ko so ljudje, ki so zaradi hudega trpljenja bili preisiljeni "iti" iz telesa, saj so bile bolečine prehude..vendar ni šla zavest ven, ampak so se le izklopila čutila, ki so zavesti omogočili, da se zaveda telesa, ko pa teh informacij ni bilo, pa so možgani začeli ustvarjati blodnje in zato občutek, kot da je zavest izven telesa. Vendar ni bila izven, ampak so informacije dajale vtis, da je izven.
Naše telo in misli ustvarijo zavest o nekem prostoru in času..in možgani lahko ustvarijo navidezen svet in imaš potem občutek, kot da si nekje drugje...Ampak zavest še vedno omogočajo možgani.