Seveda je tu tudi vprašanje izbire. Če imaš na izbiro vegetarijanstvo in pogoje zanj in na drugi strani mesojedstvo in se hkrati popolnoma zavedaš da prehrambena industrija kolje živali tudi zaradi tebe, potem posredno sodeluješ pri umoru živali. Meso samo po sebi ni nezdravo, ampak so nezdravi hormoni, adrenalin in strah ki se sprostijo v živali v trenutku njene nasilne smrti in jih potem zaužijemo.
Na pamet mi pride en odlomek iz knjige Pavla Mateja Raka:
"Šele ob novih spoznanjih sem ugotovil, da se pri mesojedcu použito valovanje kaže v odnosu do okolja kot tesnoba, sovraštvo, jeza, negotovost v različnih življenjskih položajih, depresija, nezaupanje, opreznost, bolezen. V njem živi v pristni, a zakriti obliki strah pred lastnim izničenjem, kakršno so použite živali doživele ob uri uboja. Ko sem se nehal izpostavljati tovrstnim vplivom, so se take lastnosti postopno omilile."
Potem pa je tu še karmični dolg. Pri mesojedcu, ki se zaveda njegove posredne vloge pri zakolu živali in alternativne izbire vegeterijanstva bo karmični dolg večji od človeka ki je živali in o vsem tem nima pojma.
Druga stran pa je ohranitev človeškega življenja. Če človeku grozi smrt (recimo zaradi napada divje živali) je boljše, da jo ubije kot da žrtvuje svoje življenje, saj je zapravljenje človeškega življenja po nepotrebnem večji "greh" kot uboj živali.
Zato je tudi pri Eskimih stvar drugačna, ker nimajo na voljo rastlinske hrane in bi po nepotrebnem žrtvovali človeška življenja. Sicer pa so že indijanci pred smrtjo bizona prosili njegovo dušo za odpuščanje ker rabijo njegovo meso za hrano in svoj obstoj, kar jih je odvezalo karmičnega dolga. Rabiti, imeti na voljo in ne imeti izbire so različne stvari.
Važna je izbira