a_hero wrote on 29.07.2008 at 13:50:00:Še ene moje sanje.
Nek vojaški trening. Začne se v okolišu kjer so doma moji stari staši.
Tečt moramo maraton do železnice , al postaje , nevem kje je to točn.Mam Nahrbtnik vojaški , poln . tečemo. Prehod je , sam vidm , da so še nekater naprej , zato grem jz tud tja.Vidm 3 maratonce.(tak so oblečen)
Grem jz nekam , ko je par ljudi , se obrnem , blato je tam.
Vidm ljudi , mali vzpon. Prvič mi ne uspe pridit gor , drugič tud ne .Težek nahrbtnik. Tretjič mi uspe , ko vzamem dost zaleta . Vračam se. Zdj že zaostajam za drugimi , kr sm predaleč šel. Moj boter mi reče , ka se tk mučim v breg(mali vzpon).Pa mu odgovorim , da on nima nahrbtnika težkega 30 kil. Tečem naprej. Nazaj tja kjer smo začel.
A_Hero, kaj je psihološko ta nahrbtnik, ki ga nosiš?
V čem je razlika med tabo in tvojim botrom, da on nima tega nahrbtnika?
V vojski si. Kaj je zate vojska? Ne tečeš individualno, ampak s sovojaki. Mogoče nosiš breme okolice, kolektivnega ali pa familijarnega ali pa kakega drugega okolja v katerem živiš? Tega, da živijo preveč kolektivno, preveč drug z drugim. Sanje se začnejo z domačim okoljem, kjer živijo starši. V vojsko gredo po navadi ljudje pod prisilo. Kakšne vrste vojska je v sanjah? Poklicna (človek je pogodbeno) ali naborniška (človek je v njej iz strahu pred kaznijo, mogoče krivdo), obstaja še udeležba v vojski iz prepričanja?
Najbolj pomemben del v sanjah je postaja. Zakaj greste na postajo? S postaje se odpotuje. Zgleda, da gre za sanje separacije. Tečeš maraton, zato bodi potrpežljiv in pazljiv, da ti ne zmanjka energije.
Bol maratonsko je vse skup.Nahrbtnik povezujem z očetom. Mogoč je to krivda,pa tud pomoj sm ful od staršev prevzel. Sicer pa sm se odloču , da si bom vzel par dni pauze , kr zle je prehudo .