Alojz in Sandib wrote on 01.02.2008 at 15:29:08: Moje razumevanje...
Vsak med nami je ujetnik samega sebe. Na nas samih je kako razumemo in dojemamo to naše neovrgljivo življenjsko dejstvo. Po mojem iz našega intimnega razumevanja svoje lastne biti izhaja posledično, dejstvo, kaj smo mi sami sebi: prijatelj, vodnik, sodnik, tožnik, rabelj, odrešenik, itd... To razumevanja naše lastne biti, želimo vsi mi svobodno izživeti, izraziti in posredovati ostalemu svetu.
Sam razumem in vidim naše civilizacijsko občestvo kot mozaik vseh naših individualnih izrazov. Celoto problema vidim v tem, da so skozi čas nekateri individualni izrazi (osebki), združili in prevladali v našem celotnem civilizacijskem občestvu.
Ti prevladujoči egoistični individualni izrazi (osebki) so ustvarili skozi čas pogoje in norme, ki zavirajo in onemogočajo našemu celotnemu občestvu in vsakomur med nami živeti in uresničiti izvorno enakost vseh nas in celotnega vesoljnega življenjskega mozaika pojavnosti.
Dobro napisano.
Alojz in Sandib wrote on 01.02.2008 at 15:29:08: Sam vidim absurd in krivico življenja v tem dejstvu.
Krivica življenja se mi zdi tako tuj koncept. Nikjer ni krivice, vse se zgodi po naravi resničnosti in zaradi narave resničnosti.
Alojz in Sandib wrote on 01.02.2008 at 15:29:08:
To dejstvo pa zahteva tako kot sporoča Titud, složen-solidaren odpor vseh tistih, ki dojemamo, da nam ta vsiljen absurd našega bivanja onemogoča živeti življenje naše izvorne enakosti.
Zame absurd ni naše izvorno bivanje v dimenziji večno-sedaj... Zame je absurdno naše sedanje zemeljsko bivanje.
Vidiš, jaz pa vidim ta odpor edino le kot "notranji odpor". Da pač živiš v družbi, znotraj družbe, ampak da si celotno življenje organiziraš s skladu s seboj, drugega ti pa ni mar.
Alojz in Sandib wrote on 01.02.2008 at 15:29:08:
Moje razumevanje zadeve izhaja iz predpostavke, da smo mi sami zapravili in izgubili izvorno življenjsko pravico, živeti življenje v normi svetosti lastnega in vsakega *življenja v celotnem vesoljnem mozaiku življenja. Tu vidim vzrok za vse naše življenjske frustracije!
Jaz pa mislim, da je vzrok frustracij drugje, namreč že v želji sami. Že Buda je 2600 let pred nami ugotovil, da vsakršno trpljenje izhaja iz želje - ta želje porodi občutek prikrajšanosti, izvorni vseprisotni mir je izgubljen, ko se ženemo za dosegom želje.
Alojz in Sandib wrote on 01.02.2008 at 15:29:08: Poziv k solidarnem odporu je ravno v iskanju rešitve, ki pomeni odrešitev iz področja sveta (vesolje je večno-sedaj vse obsežno), ki zatira našo izvorno pravico svobodnega izražanja lastnega bistva.
Ta odpor je individualen notranji odpor. Če se boš uprl proti speči in neuravnovešeni družbi, boš ustvaril le še več trenj in boš pogubljen. Družba naj bo kakršna je, le na tebi je, da si drugačen, večen in individualen, družbo pusti kar lepo pri miru, ker se ne želi prebuditi iz sna. Poleg tega si boš pa sam uničil svoj lasten in težko prigarani dušni mir, če se boš bodel z družbo.
Alojz in Sandib wrote on 01.02.2008 at 15:29:08:
Vse naše prerekanje na tem forumu je v bistvu megla. To meglo sem brez slabih misli izzval, da bi zaznal odmev.
Alojz, nič hudega, vse človeštvo trpi zaradi psihološke megle v katero je vsak sam ujet, zato je najboljša stvar, ki jo lahko naredimo, da vedno razpihujemo to meglo, te interpretacije resničnosti. Oz. da vedno znova izzovemo to meglo, da jo ne vzamemo za samoumevno, ampak da jo vsak dan razgrajujemo. Ta megla ni nič kaj slabega, na tem forumu smo jo vsaj napadali, politiki in vsi tisti tepci v družbi pa to meglo še celo častijo in se ji klanjajo! Kako nespametno! Zato v tem topicu ni nič slabega.
lp, poet
Home
Pages: 
(Read 1105018 times)
