Quote:M.L. wrote on 06.12.2007 at 12:25:25:Seveda je lahko duša samomorilska, saj s tem, ko spravi svoje telo do samomora se tudi sama obsodi na smrt. To pa pomeni, da bo onkraj le zelo težko prišla do življenja ali pa v večini nikoli, ampak bo ujeta v smrti in vedno bolj mrtva. To pa pomeni, da bo nazadnje razpadla v svoje prasestavne dele življenja in bo tako vrnjena v mineralni in rastlinski svet. Takšna človeška duša je umrla in te duše ne bo nikoli več, ker je razpadla na nižje praživljenske dele, iz katerih se je nekoč sestavila.
Čeprav sama življenska bit ne more umreti in je večna, se bo zdaj mogla ponovno vzpenjati iz mineralnega kraljestva v rastlinskege in iz rastlinskega kraljestva preko živalskega kraljestva , da bo zopet nastala nova združena iz vseh kraljestev človeška duša, ki se bo zmožna odeti z človeškim mesom. Ampak osebnosti prejšnje duše ni več in je popolnoma propadla, ali za večno umrla. Zato je samomor in še veliko drugih nepravilnosti, neprimerno početje in neodgovorno ravnanje, kajti preden nastane človeška duša je prtrebno veliko truda, potem je pa ta trud skoraj v trenutku uničen.
No, vse kar se prenese v nasljednja življenja pri takšnih dušah je zgolj življenska bit. Osebnost in zavedanje
obstoja duše se pa razblini na ogromno teh življenskih biti. Ravno takšne in še drugačne duše rabi Satan za svoj obstoj, zato se nenehno trudi, da jih na vse mogoče načine in zvijače pridobi na svojo stran.
Duša ni nikoli samomorilska, Če bi se zavedal, da nisi ta telo ne bi trdil da je duša samomorilska.
Tudi človeška duša ne obstaja, duša je duša, ki prebiva v določenem telesu, je večna in neumrljiva ne moreš je ubiti uničiti, sežgati ali razbiniti. Ker je večna, veš kaj pomeni večna

, nima ne začetka, ne konca.
Prav tako kot pogledaš telo nazaj, ko si imel še telo otroka in zdaj ko si odrasel, je duša ostala enaka, spreminja se samo telo, prav tako pa duša prehaja iz enega telesa v drugega, tako da človeška duša, samomorilska duša, živalska duša, ne obstaja, obstaja samo duša, ki menja različna telesa, tudi na drugih planetih, zakaj bi bil omejen samo na zemljo, planet na katerem trenutno prebivaš in na človeško . telo v katerem trenutno prebivaš

Lep pozdrav
Mislim, da si zamenjal dušo za duha, tako enostavno pa zopet ni, kot si predstavljaš. Duh je večen in neumrljiv, duša pa si neumrljivost mora prislužiti in to ravno z preizkušnjo svobodne volje na tej naši Zemlji.
Zato je tako pomembno, kako bomo preživeli to naše tuzemsko življenje in predvsem od tega je odvisno ali bo naša duša izpolnila svoje poslanstvo, se pravi pridobila večno življenje, ki bo združeno, duša v duhu in obratno.
Obstaja veliko vrst duš, kot obstaja veliko življenskih oblik na Zemlji. Ene oblike življenja so popolnejša, druge pa manj popolnejše. Naj popolnejša oblika življenja na Zemlji je človek, zato ima tudi naj popolnejšo dušo,
ta človeška duša je pa nekakšen konglomerat ali skupek manj popolnih dušnih oblik.
Tudi v mineralnem in rastlinskem svetu so duše, ki pa so nekakšen začetek dušnega oblikovanja, ki pa je v rastlinskem že popolnejši od mineralnega.
Kakršna je duša takšno meseno telo si tudi zgradi, po svoji podobi, le tako lahko nastane odraslo meseno telo človeka. Duša človeka je lahko tudi na drugih planeti. Na teh planetih lahko prebiva v mesenem telesu ali pa brez njega v obljiki duhovnega telesa. Duša ne more kar tako menjavati telesa, kot človek obleke, ampak le če dobi dovoljenje ali bi lahko temu rekli, ko izpolni pogoje za vnovično utelešenje.
No pa moder razmislek želim, pa lep pozdrav.
Pozdrav M.L.
Glede Duha in duše nisem nič zamešala, le po Vedsko je gledano pač drugače. Duša je neumrljiva in večna, Bog pa kot Nadduša prebiva v srcu živega bitja.
Kdor v vsakem telesu vidi Naddušo in individualno dušo ter razume, da duša in Nadduša v uničljivem telesu sami nikoli nista uničeni, vidi stvari take, kakršne so.
Seveda se vse dogaja po Božjem planu, tudi menjava telesa.
Ko se zaveš, da nisi to telo in da tega kar je v telesu ni moč ubiti, smrt ni več tabu, razumeš jo lahko kot selitev.
Bolj ko si vezan na prebivališče, težje se je odseliti, ali bolj ko se vežeš na telo, težje ga je zapustiti.