pozdravljeni...naj vam povem da že tri dni sem na robu psihičnega obupa...kako se je to začelo? vedno sem bil taka oseba in sem še zdaj, da sem perfekcionist...vedno sem želel zadevi priti do dna in tako je tudi tokrat...no začelo se je vse skupaj tako, da sem se pravzaprav zavedel, kdo kot živo bitje pravzaprav sem..vprašal sem se, pa kaj pravzaprav sem jaz? kaj je moja zavest? in si odgovoril da sem samo zaporedje atomov v nekem prostoru in nič drugega. v bistu sem tako mrtev kot kamen in da zavest sploh ne obstaja in v bistvu se ne moremo odločati o zadevah, saj je odločanje nič drugega kot nek fizikalni proces atomov. v resnici smo ljudje skupek tistih atomov, ki se med seboj imajo radi, so zaradi tega spojeni v nek organizem. kaj je pravzaprav zavest? samo fizikalno dogajanje atomov na makro nivoju in nič drugega. zavesti ni. to me bega in sem že tako na koncu da se miže skoraj meša. prosim pomagajte.. pogovoril sem se že z očetom in med pogovorom se ''zavedel- lol'' da njegovo govorjenje je le makro nivo atomov, kot nek hud mehanizem, robot..ali sem živ ali ne? HELP

rad bi slišal preprosto in razumno trditev, ki me bo pomirila

Dvom je en znak zavesti.
dvom je znak svobodne volje. svobodna volja je znak zavesti. kamen se ne sprasuje, vesolje se ne sprasuje, sledi svojemu ritmu, atomi se ne sprasujejo, oni delujejo po programu...
ti se sprasujes, dvomis, imas instrument, da se lahko upres. imas svobodno voljo, da jo uporabis. imas zavest. in imas smisel za humor, aktivirej ga cimprej, drugac te lahko sesuje... bi blo skoda...

jankec wrote on 04.10.2007 at 20:15:55:


Poskusi izstopiti iz perfekcionizma: boš videl, če si živ ali ne...

pa sej ni važn, kaj je velika večina.

važn je KAJ SI TI

pozdravljeni,

kot vidite, sem še tu. včeraj pozno zvečer sem se spremenil. osebnostno. začel sem se obnašati tako, da sem se (nevedoč) prepustil miselnemu toku človeškega bitja (slovencev). danes ko sem šel na avtobus, so me punce gledale tako, kot še nikoli prej, v tako sem občutil- pozitivnem smislu. pogovor pri očetu je bil najboljši doslej. kaj se je zgodilo? ko sem govoril, sem govoril tako, da sem ''vzpodbujal zavest''. govoril sem počasi razločno in naglas, ter občutil pozitivne odzive. kaj sem pravzaprav storil? nisem vedel dokler nisem zasledi na tem dobrem forumu tole:

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1179991629

zadnji post je govora o tem, da obstaja sprememba in sicer razsvetljenje. všeč mi je bila misel da smo kot otroci razsvetljeni , ko odraščamo pa skos manj. strinjam se stem. prišel sem v fazo zavesti otroka, torej sem postal razsvetljen. dobra novica pa je, da sem še vedno lahko nerazsvetljen, saj so okoli mene tudi nerazsvetjeni ljudje. všeč mi je bilo predvsem da UM (če se le prav spomnim) prelisiči tisto razsvetljenost, hitro. in nerazsvetljen človek se boji, ima strahove, kot jaz. če bi me videl sedaj v hosti medveda, se ga ne bi bal. pa še nekaj se mi zdi, vsaka pridobljena samozavest (to krepi šport povzroči, da postanemo manj razsvetljeni, ker nerazsvetljena oseba lažje živi, saj se ne ubada s trditvijo, kot je bila moja prva- klic na pomoč. trpi pa zaradi tega, ker njegovo telo ni v harmoniji. več bi še kaj napisal, pa bi želel najprej vaš odziv)

jankec wrote on 05.10.2007 at 18:18:02:


Ja otroci so razsvetljeni, ker so brezgrešni in so zaščiteni(angeli varuhi) . So tudi preprosti in ne poznajo poželjenja in ponosa. Niso obremenjeni z včeraj in z jutri. Ne poznajo pomena besed pa vseeno vedo bolj kot bi se dalo z besedami opisati.
Potem pa jih začnemo učiti o svetu in brati in pisati, začnemo tudi z vzgojo (učenjem o dobrem in zlem kot starši sami najbolje vedo) .

Potem otrok odraste in začne odločati in ločevati. In od tega odločanja in ločevanja je odvisno ali (se) bo odrasli človek (spolnil) vodil svoje življenje do razsvetljenja in izgubljenega raja, v katerem je nekoč kot otrok prebival.
Le da bo tokrat okrepljen s posvetnim znanjem in izkušnjami, odlikovan v boju s poželjenjem in ponosom, preizkušan v vsakovrstni preizkušnji...
Nekako tako.
Lp

Zaggy wrote on 07.10.2007 at 20:46:21:

Lahko si razsvetljen, če nimaš nobenih prepričanj. Kot otroku ti je pomembno le zadovoljitev osnovnih potreb.
Če so potrebe zadovoljene, je otrok miren, spokojen...razsvetljen.

Da bi težil k takemu razsvetljenju, je seveda nesmisel. Ne moreš izbrisati svojega uma, znanja, izkušenj....razen, če greš na himalajo in se odpoveš vsemu....vsemu, zato, da boš kot otrok razsvetljen....?
Ampak, to ni umetnost.....to je le umik zaradi strahu....Umetnost je, razsvetliti sebe..zdaj..v realnem svetu.....razsvetliti svoj um, z vsemi svojimi strahovi.