Z B-globalizacijo v svetlo bodočnost

Danes celo funkcionarji MDS in Svetovne banke previdno priznavajo, da je s svetovno gospodarsko ureditvijo nekaj narobe - a seveda, za to ne morejo biti  krivi bankirji. Dve tretjini sveta živita na robu revščine, vsako leto 20 milijonov ljudi umre zaradi lakote - a to ne more biti posledica špekulacij mednarodno mobilnega kapitala. Z “liberalizacijo” pretoka kapitala in “deregulacijo” trgov so lastniki kapitala ugotovili, da se pravzaprav ne splača tvegati z vlaganjem v ustvarjanje novih vrednosti - ko pa si je dosti laže prisvojiti obstoječe bogastvo; a za to seveda ne morejo biti kriva pravila MDS in politika Svetovne banke, ki jih kot večinski lastnik upravljajo ZDA.

A bodimo “pragmatični”: kaj nas pravzaprav brigajo lakota in revščina v “tretjem svetu”, samo da gre nam bolje! Kaj res?

Poglejmo najprej v sam center B-globalizma. ZDA dejansko nadzorujejo svetovno gospodarsko ureditev - ali gre potem vsaj večini Američanov bolje?

Realne plače najrevnejših 20% Američanov so se v letih 1973-98 povišale za 4%; za 20% srednje premožnih so zrastle za 8,5%; za 5% najbogatejših pa za 59,3%. A sami prihodki ne kažejo prave slike porazdelitve nacionalnega bogastva. Najbogatejših 0,5% prejme le 8% vseh prihodkov, a ima v lasti kar 28% vsega ameriškega premoženja. Samo v letih 1992-1995 je najbogatejši 1% Američanov povečal svoj delež nacionalnega premoženja s 30% na 36%; naslednjih 9% je že izgubilo – s 37% na 33%; preostalih 90% je padlo s 33% na 31%.

1990-ta leta so bila obdobje ekonomskega razcveta, vsaj tako trdijo ameriški ekonomisti. Vendar za koga? Prerok B-globalizacije, predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan je ekonomski “boom” 1990-tih jedrnato pripisal “zmanjšanemu občutku o zanesljivosti zaposlitve”.

Iz podatkov o prijavljenih dohodkih, ki jih je ameriška zvezna davčna uprava objavila za obdobje 1986-1997, so povprečni dohodki najbogatejšega 1% Američanov zrastli za 89%, z 273.562 USD na 517.713 USD; istočasno so dohodki 90% ameriških davkoplačevalcev, ki prijavijo manj kot 80.000 USD letnega prihodka, zrastli le za 1,6% - a za tak dohodek so morali bistveno več delati: povprečna družina z dvema zaposlenima je morala letno opraviti 182 delovnih ur več kot pred desetimi leti. 44 milijonov Američanov nima nikakršnega zdravstvenega zavarovanja. Že pred 11. septembrom 2001 se je 1,5 mijona prebivalcev New Yorka, svetovne finančne prestolnice, redno prehranjevalo v kuhinjah dobrodelnih organizacij – med temi 510.000 otrok. Recesija, ki so jo sprožili napadi na WTC in Pentagon, bogatejših slojev ni prizadela,  na ceste New Yorka pa je pognala dodatnih 100.000 nezaposlenih. Največje in najbogatejše mesto najmočnejše in najbogatejše države na svetu je doseglo nov “osebni rekord”: kar 29.000 brezdomcev mora spati v javnih zavetiščih, več kot kadarkoli poprej

http://www.whp-tehnika.si/shramba/bbb.doc