Kdor redno teče, vam tako lahko pove, da po daljšem teku ne čuti lakote - ustreza mu lahek svež obrok.

Enako je s kreativno umsko dejavnostjo - če ste denimo pisateljsko ustvarjalni, se ukvarjate z jogo, meditacijo ali čem podobnim, boste raje kot masten zrezek in pečen krompirček užili nekaj sočnih, sladkih živil, ki bodo dala možganom neobhodne sladkorje in antioksidante; če zaužijete veliko maščob in beljakovin, pa gotovo čutite težo v trebuhu in glavi.

Redna telesna aktivnost, primerno umsko udejstvovanje, izogibanje stresu ipd. torej pomagajo k boljšemu celostnemu zdravju in vas tako nagibajo k zdravi hrani, kar uravnotežena vegetarijanska prehrana vsekakor je.

Glede na to, kako se razvija omenjeni krog (boljše zdravje => bolj zdrava prehrana => še boljše zdravje => še bolj zdrava prehrana) lahko prepoznate tudi raven osebnostnega razvoja. Duhovno rast namreč spremljajo razni simptomi, med katerimi je tudi prehod k lažji prehrani, ki manj kali zavedanje in jasnost mišljenja.

S širjenjem zavedanja vse bolj občutimo dejanske telesne potrebe in znamo izbrati tiste jedi, ki vsebujejo potrebne hranilne snovi, znamo pa se odločiti tudi za post, ko je telo z nečim obremenjeno. Ob pomanjkanju določenega vitamina ali minerala začutimo lakoto po ustreznem živilu.

Moje osebno mnenje je, da je z razvojem mišljenja in celostnega zdravja posameznikov in človeštva povezan prehod k manj nasilni hrani, ki telo manj obremenjuje, zavedam pa se, da obstajajo pri tem posamezne nianse, zato sem odprt za drugačna stališča. Sami premislite, kaj drži za vas in se odločajte temu ustrezno.

V današnji družbi je o pomanjkanju česar koli težko govoriti, saj je vzrok večine bolezni pretiravanje, kar pomeni tudi prenajedanje. Benjamin Franklin je dejal: "Če bi si radi podaljšali življenje, zmanjšajte obroke." Babilonski Talmud pravi: "Napolni tretjino želodca s hrano, tretjino s pijačo, tretjino pa pusti prazno. Ko se razjeziš, bo ostalo dovolj prostora, da jezo pogoltneš.

" Ko sem bral pričevanja Victorja Frankla o izkušnjah iz koncentracijskega taborišča v drugi svetovni vojni, me ni presenetilo dejstvo, da so bili kljub izredno pičlim obrokom pravzaprav neverjetno zdravi. Prijatelj, ki je več mesecev živel samo od zraka po metodi Avstralke Jansmuheen, mi je povedal, da ga je presenetilo samo eno spoznanje: ni toliko čutil pomanjkanja hrana kot pomanjkanje obredov, ki so z njimi povezani.

Naše prehrambne navade so dejansko prepletene z družbenimi običaji (zajtrk, kosilo, večerja, kava in pijača ob pogovoru…), da ne znamo prisluhniti telesu in jesti, kadar je lačno - mislimo, da moramo jesti, ko je ura dvanajst. Včasih je to dejansko zdravo, ni pa absolutno merilo.

Pri izbiri primerne prehrane je zato treba upoštevati dejstvo, da smo ljudje različni in je lahko neko živilo, ki je enemu strup, drugemu zdravilo in obratno. V Indiji so se tega zavedali že pred mnogimi stoletji in so ljudi delili na tri osnovne tipe

- zračni, ognjeni in zemeljski - za vsakega od njih pa je primerna določena prehrana.

Toda pomembna ni le prehrana, temveč tudi primeren življenjski red, telesna aktivnost, umsko aktivnost in okolje. Vse to se mora ujemati, da bi bili celostno zdravi.

Za konec navajam samo nekaj znanstvenih dejstev o tem, kako z vegetarijanstvom pripomorete k telesnemu zdravju:

Če ste ženska in jeste meso manj kot enkrat na teden namesto vsak dan, zmanjšate tveganje raka na dojki za skoraj štirikrat. Če jeste jajca manj kot enkrat tedensko, zmanjšate tveganje skoraj trikratno.

Če zmanjšate uživanje mesa, jajc in mlečnih izdelkov za 10%, zmanjšate verjetnost smrti za srčno kapjo za 9%. Če zmanjšate za 50%, je tveganje 9% manjše. Če jih črtate iz prehrane, je tveganja 90% manj.


www.pozitivke.net