Svobodnjak wrote on 19.03.2007 at 15:03:39:


Hojla Svobodnjak

Zdej, jst se na to ne spoznam, ampak tale pojem "odvisnost" bi blo dobr mal opredelit, pa "svobodo" tud rajtam. Ker sta oba fest široka in zlo različno pomenska.

V Daily Mailu (4.2.2000) literarni kritik Jane Alexander piše:

The Celestine Prophecy became a wordlwide bestseller, selling ten million copies in 35 countries. Franky, the success of this spiritual adventure yarn was as mysterious as the event it described. The mystical "insights" were mundane, the writing was execrable(ogabno), the plot hung on by its fingernails... so why is Redfield so popular... Maybe answer lies in his introduction. "What we want is a life filled with mysterious conincidences and sudden intuitions that allude to a special path for ourselves in this existence". Most people yearn for something beyond the mundane: the search for transcendence, for meaning, lies behind every religion and particulary the New Age crave for spirituality. However, modern seekers want it easy and want it now. No longer willing to trawl their way through spiritual classes or willing to meditate for hours, they want a quick-fix enlightenment. If it comes in the shape of simplistc lessons sugared by a page turning plot, so much the better.

Castanede pa ne bi metal v isti koš. V njegovih cca 15 knjigah je ogromno poznavanja/znanja šamanizma, pa najsi je do informacij prišel na praktičen način ali skoz antropološko študijo. V vsakem primeru, a work very well done.

en_bk wrote on 19.03.2007 at 22:45:54:


Med svobodo in suženjstvom je zelo tanka meja,kakor je tanka meja med genijalnostjo in norstjo.
Kadar osvojiš pot svobode,uvidiš,da je dost odrekanj a pri tem ne smeš imeti občutka pomanjkanja,vsaj dolgo ne,kajti drugače vodi v fustracijski element.

Potem se ti odpre obzorje svobode,katera ti daje nesluteno rasežnost i neprecenljivo spoznanje,da si ustvarjalec-kreator,mogoče res potem preideš v fazo moči uma nad šibkejšim umom.A žal jast ne poznam religije še bolje njihovih gurujev da podali bi to znanje.A nekateri "bogovi" to znanje imajo zato ustvarjajo vrsto igračk,da te odvrnejo od tega med rugimi religijo....Nekateri bodo razumeli ta tekst ,slednji spet ne,odvisno od časa in prostora v katerem se nahajaš.

en bk tis zakon, k men pršparaš tipkanje

en_bk wrote on 20.03.2007 at 12:18:13:


Mnja, meni se zdi, da si se ognil odgovoru in še enkrat povedal ravno to, kar jo moti: da je oseba, ki se je odločila biti sama oz. samska, čustveni invalid, torej neke vrste freak, ki ni izbral (po tvoje) edine prave poti - zivljenja v dvoje ali družine.

X wrote on 20.03.2007 at 13:28:07:




Prav posebej sem opozoril, da sem se omejil le na en delček, znotraj ene komponente, ki vpliva na razvoj človeka, ki pa ni edina. Na človeka vpliva marsikaj in to različno. In telesni razvoj in genska zasnova z različnimi preddispozicijami potreb po, kaj vem, po pripadnosti, po ljubezni, po moči, po zabavi, po svobodi /eni bojo rekli mrbit vnaprej definirano poslanstvo a ne/, in socialno okolje, in...

In če ima nekdo večjo potrebo po svobodi, zabavi /učenju/, po moči, in manj izrazito po pripadnosti in ljubezni in izbere bit sam, ker mu tako odgovarja, ker išče izzive in potrjevanje na drugih področjih, ki mu pomenijo in osmišljajo življenje /kaj vem, umetnost, šport, družbeno udejstvovanje in uveljavitev, raziskovanje, potovanja.../ in ga osrečujejo, je zagotovo izbral pravilno in je biti sam najboljša njegova izbira in hvala bogu, da je tako, da ima to možnost, ker eni je nimajo. In tudi če ima silno potrebo po ljubezni in pripadnosti in kljub temu izbere bit sam /ker želi prej ali trajno zadovoljiti druge potrebe, ki se mu takrat zdijo pomembnejše in ga zadovoljujejo in osrečujejo bolj/, je to v redu, je to njegova izbira.

Hja, če se pa umika v samoto zaradi strahu /jih je več, strahov mislm/ in hrepeni po biti z nekom in ga izoliranost boli, onesrečuje, ubija, strah je pa prevelik, ja, ja pol pa ni fajn da je sam a ne, ker trpi.

A še misliš, da je bit sam zame nekaj, kva že, deviantnega?

en_bk wrote on 20.03.2007 at 14:35:08:


Psihologija ima faze razvoja instinktov od infantilne do odrasle oblike vsebinsko in časovno precej natančno opredeljene. Če vzamemo kot primer reprodukcijski/seksualni instinkt, naj bi bil s psihološkega vidika razvoj instinkta zaključen s puberteto. Če ni bil zaključen do pubertete, potem je bil ustavljen (in je potrebna terapija).

Torej - razvoj vseh treh temeljnih instinktov je po določeni starosti (vsekakor naj bi bilo to po 20 letu) ali 1) ustavljen ali 2) zaključen.

Patološko je, če je bil razvoj instinkta ustavljen ali instinkt disociiran potem, ko je bil enkrat razvoj že zaključen. Če je nekdo v nekem obdobju samski, pa to še ne pomeni, da se je od že razvitih instinktov disociiral.

Donna wrote on 20.03.2007 at 16:26:25:


Zanimivo. Mene pa to, da nekdo "poudarja svoj ego" niti najmanj ne moti. Kako smo si različni.

So mi pa ptički prišepnili, da tistega, ki ga to moti, v resnici moti njegov lasten "ego". Zato me take in podobne izjave vedno znova razveselijo. Zlato pravilo, ki ga ne gre pozabiti: kar te moti v drugih, išči v sebi. Sem celo mnenja, da je očitanje domnevnega ega drugim največkrat kar direktna posledica ne-prebavljanja lastne inferiornosti na nekem dotičnem področju. Težko je namreč tistemu, ki želi biti vedno najsvetlejša zvezda v vesolju, enkrat za spremembo samo opazovati, kaj šele poslušati; jasno - al je tematika nepomemba, debata brezvezna al pa ljudje skoznjo samo "poudarajajo svoj ego" - zato bo še najbolj zdravo zanje, da jih potlačim malo navzdol.