ixtlan, glih tiste stvari, kkki jih jest razmišljam pol preberem od tebe.
tko da me zanima, kako se ti osmišljaš, oz kako živiš, da .. pač živiš, kot živiš; čeprav vem, da mi ne bo janso, dokler ne doživim, bi vseeno rada videla, če nimam tega že nekje predelanega, pa malo pozabljenega...
to s spiralo sem pa tko dojela danes: začetek spirale je moj izvor, potem sem pa jaz vse.. cel svet in še več in ostali ravno tako in se prepletamo med sabo, ker smo glede na našo veličino (mogoče razsežnost zavesti), ful blizu skupaj, zato tud vplivamo na svet drugega (čeprav sem še "včeraj" prisegala, da sem sama popolnoma odgovorna za svoj svet; samo menda ni nujno, da se to dvoje izključuje...)
Quote:če bi bil namen/smisel bivanja res razkroj v "enost"/Nemanifest/Absolut, ta osebna evolucija ne bi imela smisla/namena
razen, če je od našega zavestnega sodelovanja (volje) odvisno, ali se bomo vanjo vrnili. Razen, če se igramo tako igro, da najprej ful tega pozabimo, zato, da bi se potem šeenkrat spomnili. Ali pa to n igra, ki se jo igramo, pač pa je to zanka, v katero smo padli.
Teorija: (ne morem se spomnit tolk nazaj, zakaj , morda je bla pa to igra, učenja sprejemanja?) prišli smo se pozdravit( to je pravzaprav sprejet (ljubit?) sebe). Zdravljenje poteka s pomočjo ozaveščanja in sprejemanja bolečine. Ki poteka s pomočjo 'iti zavestno skozi izkušnjo, ki tako bolečino povzroča, ki kaže na tisto, kar moramo sprejet'. In valjda, se nekak navadimo podoživljat, in začnemo s tem podoživljanjem kreirat nove izkušnje, ne vem a se ne znamo zares dobro pozdravt al kaj.. (pač "preveč" človeški pogled mam, da bi lahko vedla) (ker se to v temsvetu dogajajo, da čustva (misli) kreirajo. Potem v novih izkušnjah naberemo že nove bolečine, nove stvari, ki jih ne sprejemamo, ker smo pač tko občutljivi in potem se zaciklamo v reinkarniranje.
In novi dojenčki prihajajo zato, da bi nas spomnili. DA bi pa lahko oni telepatsko komuniciral z nami, moramo znat prisluhnit.. ker pa ne, se potem oni prilagodijo naši komunikaciji, da bi nam lahko pvoedal, v procesu prilagajanja se že tolk zavzorčijo, da pozabijo, potem naj bi vsak enkrat prišel do pointa, ko se zave, da ej ta svet vzorčenja res kr neki brezveznega, da nam tega ni treba in zdej mormo odkreirat to, tko, da vzorce prepoznamo, jih odslovimo še dokler so v domišljiji/se odločimo, da iz tega ne bomo kreiral nove izkušnje... izpraznimo... glavo...
se vrnemo tja pred "igro , oz. učenje skozi igro" in se spomnimo, kaj smo se ploh šli.. zakaj je blo važno,d ato pozanmo "we are just travelers in endless space"??? KWA
no, v tem primeru bi blo tko..
morm mal posrčat, oz. se priporočam, če kdo ve, iz kje sploh vemo, da je spirala (in če kdo ve, a naj bi bla ta spirala eksponentna) (spomnim se, da je mela platonova ujeda spiralast vrat, sam zakaj, tega pa ne vem)
ja, kar se tiče pristnih želja, se moja formulira še malj bolj osebno in je vedet resnico o izvoru, zato, da bom vedla, kam grem, zato da se bom znala tja naravnat(pospešeno?), ker kot že rečeno, mi je klele brezveze.
In kaj misli "šefica Eva", da bo laži resnico našla, če jo bodo vsi govoril, in ve, da mora pol samo pri sebi začet. Sam se mizdi, da že neki zlo bluzim in ne nabluzim.. morda sem končno odbluzila.
Za vse, ki ste si mislili, da preveč razmišljam ali kompliciram, se vsedite na moj sredinec,(pretiravam, rahlo) da vam povem: tolk vas mam rada; tud jest sem na to pomislila, vendar se potem s tem nisem strinjala, pa sem nadaljevala. Za vse, ki ste pomislili, da sem shizofrena.. pa.., hvala za pozornost
Home
Pages: 
