iskreno povedano mi je vseeno, ker ne kadim več, ... (razen ko prilika dela tatu   )


a ker se naj sedaj opredelim ... mislim da ...


kot je do sedaj urejeno je čist OK in nisem zagovornica tega zakona

(čeprav nekateri lokali bi pa res lahko imeli ventilacijo bolj zrihtano,  ampak itak v tiste lokale jaz več ne grem)

Devi wrote on 27.01.2007 at 15:43:08:

jest se s prepovedmi u principu ne strinjam

je dobr povedu lao:
"Več kot je tabujev in prepovedi na svetu, revnejši postanejo ljudje.
Bolj kot so zapovedi in zakoni strogi, več se lopov in tatov porodi."
Lao Tzu, 6. stol. pr.n.št.

Vsi govorijo o tem, kako bo ta zakon kadilcem zožal svobodo, redko pa kdo omeni, da bo hkrati razširil svobodo nekadilcev. Glede na to, da je več nekadilcev kot kadilcev, naj bi bila končna bilanca pridobljene svobode pozitivna. Do sedaj so bili nekadilci prikrajšani na račun kadilcev, sedaj bodo pa kadilci prikrajšani na račun nekadilcev. A v prvem primeru je na računu zdravje, v drugem pa le razvada. V vsakem primeru z zakonom pridobimo.

gape wrote on 28.01.2007 at 13:10:19:

Vzroki za odvisnost od substanc so prekompleksni in segajo tudi na področja, kjer zakoni nimajo prostora. To mora človek urediti sam pri sebi, ne pa tega zahtevati od okolja. Zakon naj le zaščiti nedolžne.

gape wrote on 28.01.2007 at 13:10:19:

Človek lahko izbere tobak enostavno zaradi čutnega užitka.

Ne razumem, zakaj toliko kompliciraš. Če bo zakon sprejet, se nam bo čez deset let zdelo samoumevno, da se v zaprtih lokalih ne kadi, tako kot nam je sedaj samoumevno, da se ne kadi na avtobusih (včasih se je), v knjižnicah, kinu. Do sedaj še nisem srečal človeka, ki bi se pritoževal, da se ne more v knjižnici učit in zraven uživat ob cigareti, kakor je to navajen početi doma in da se mu s tem krši temeljne pravice in da trpi njegovo družabno življenje.

Stara navada je železna srajca in kadilski elementali kadilcev v agoniji kričijo in se upirajo predlogu zakona, ki je običajna posledica splošnega dviga zavesti in nivoja kulture.

Apel vsem kadilcem
sobota, 27.01.2007
Tekst: Mate Dolenc

Naj mi bo dovoljeno, da na tem mestu ob uvajanju novega protikadilskega zakona kot kadilec (pipe, a vseeno) apeliram na vse kadilce v deželi; najkasneje z dnem, ko bo zakon o prepovedi kajenja v vseh javnih prostorih, tudi v bifejih, začel veljati, lahko pa že prej, vsi hkrati popolnoma nehajmo kupovati tobačne izdelke.

Popolnoma in povsod v deželi. Kdor se kajenju ne more odpovedati, naj si gre kupiti tobak v eno sosednjih držav EU, saj zdaj ni carine in cigaret na meji nihče več ne šteje. Važno je, da ne kupujemo več NOBENIH tobačnih izdelkov v Sloveniji.

Izpad dohodka od davkov na tobak v državnem proračunu bo kmalu tolikšen, da bo postavil pod vprašaj nabavo gromozanskega števila oklepnikov in drugega orožja, potrebnega Natu in Združenim državam Amerike (kajti zanje moramo to kupovati, saj doma tega ne potrebujemo). Tudi veličastne provizije, nakazovane v Južno Afriko in druge eksote iz teh poslov, bodo šle po gobe, a to bo le kolateralna škoda, ki jo bodo utrpeli naši politični vrhovi. Tega pa nam, državljanom, pač ne bo žal, a ne?

Ampak... Ampak na tem mestu svoj apel hkrati tudi preklicujem! Za oklepnike, orožje in provizije bo kljub našemu odrekanju nakupu tobaka doma zmerom dovolj denarja. Pač pa bi ga hitro zmanjkalo za opremo onkološkega inštituta, za dograditev pediatrične bolnišnice, za otroke, za socialno ogrožene, za upokojence itd. Zato apel preklicujem.

Kupujmo tobak še naprej doma, kadili pa bomo na ulici pred gostinskimi lokali, se tam družili, pogovarjali in včasih celo zajodlali - v veliko veselje stanovalcev stavb nad gostinskimi lokali. Dokler nam ne bodo tudi druženja na teh prostorih prepovedali in bodo med nami krožili strogi možje v usnjenih plaščih - teh se starejši državljani še spomnimo...

Apel je torej PREKLICAN!
www.dnevnik.si

Zadnjič sem slišala nekako tak argument:

Zakaj pa ne bi potem prepovedali še uživanja alkohola v javnih prostorih?
Da škoduje zdravju (telesnemu in duševnemu), je itak jasno.
Da v primeru zasvojenosti uničuje medsebojne odnose (in tega je ogromno, cigareti se s tem pač ne morejo primerjat), je tudi jasno. Vsak gotovo sam pozna nekaj primerov, ko je alkohol uničil ali vsaj blazno otežil življenje kaki družini ali kaj podobnega.
Da ogroža vse udeležence v prometu (in to smo vsi – od dojenčka, ki ga mami pelje na sprehod, do babice in dedka, ki gresta v trgovino po kruh in mleko), je tudi jasno.
A ne nastane ogromen odstotek nesreč, predvsem tistih s smrtnim izidom, ravno zaradi alkoholiziranosti?
Zaradi takih smo ogroženi vsi, ne samo tisti, ki hodijo v lokale.
Po tej logiki bi bilo treba alkohol sankcionirat bolj kot tobak.
Ker dela več (in hitreje) osebne in družbene škode.

Itak pa se večina vlad kot po pravilu loteva razreševanja težav na napačnem koncu. Restriktivno.
Prohibicija ustvarja prepovedan sad, ki je najslajši ...
Vodijo nas ljudje, ki nimajo niti osnovnega razumevanja psihologije in ki ne vidijo dlje od kratkoročnih ciljev. Kot da se iz primera prohibicije alkohola v 20. letih prejšnjega stoletja v ZDA ne da nič naučit.
Zgodovino ponavljajo, namesto da bi se iz nje učili.  

Podpiram svobodo izbire. Po moje bi morali dovolit, da se lokali sami odločijo, ali bodo kadilski ali ne.
Naj le delajo v smer, da se nezdrave navade zmanjšajo. Čim bolj, tem bolje. (Nisem kadilka in veliko raje bi dihala svež zrak ves čas. Ampak a mi to lahko zagotovijo? A bodo ozračje začeli očiščevat tudi strupenih plinov, zaradi katerih je vedno več otrok astmatikov, alergičnih ipd.?)
Nekadilskim lokalom bi lahko dali kake ugodnosti (npr. davčne), da bi tako spodbujali nastanek bolj zdravih družabnih okolij. Saj trg sam čisto dobro zaznava, kaj folk hoče. Če je toliko in toliko (ne)kadilcev, naj bo toliko in toliko lokalov za (ne)kadilce. Predvsem pa so večine družbic mešane, med frendi so kadilci in nekadilci. Če bi obstajali oboji lokali, bi se lahko zmenili, kdaj grejo v katerega, da bi bilo bolje enkrat enim, drugič drugim, v splošnem pa bolje za vse. Tako si vsaj predstavljam. Rešitev je vzpostavit okolje, v katerem ljudje ne bodo čutili potrebe po kajenju, ne pa ga prepovedat kar v vseh lokalih. Pa lahko bi postavili zakone tobačni industriji, naj tobaka ne obdeluje s škodljivimi snovmi, to bi bilo za kadilce gotovo mnogo bolje kot pisat jim grozilna pisma na cigaretne škatlice in jih delno izločat iz družabnega življenja.

Država bi morala ustvarjat čim več različnih (za različne skupine dobrih) možnosti za svoje državljane, ne pa manjšine omejevat zaradi večine. (In ni za pozabit: še par deset let nazaj so kajenje intenzivno reklamirali in s tem blazno pripomogli h porastu kadilcev.) Ampak raje se grejo igro tko, da se na račun večine sankcionira manjšino, kar ne more bit ok. Če se že grejo tak način, v njem gotovo ne bodo mogli biti dosledni. Ker večina ljudi ima kako tako lastnost, da zaradi nje paše v kako manjšino.