V Mariboru sta včeraj dva pitbula napadla starejši ženski in njuna manjša psa.

Policija lastniku baje  pitbulov ne bo vzela, ker je, ROM in policija noče prilivati olja na ogenj!

Spet ima Rom več pravic, kot Slovenec!

Slovenci smo res očitno drugorazredni državljani.

Se strinjam, da bi se zakoni morali izvrševat.

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg meni, da je glede na okoliščine selitev Romov nesprejemljiva.

Komisar je pojasnil, da se mu zdi nesprejemljivo, da je morala skupina ljudi zapustiti svoj dom, ker je večinsko prebivalstvo tako zahtevalo in ker je bila ogrožena varnost te manjšinske skupine. Dodal je, da bo Svet Evrope zaradi položaja preseljene romske družine Strojan na vlado naslovil pismo, v katerem bo opozoril na nujnost zagotavljanja človekovih pravic vsem prebivalcem države.

Hammarberg je ob tem opozoril, da je treba kazniva dejanja posameznikov v skupnosti obravnavati kot predmet policijske preiskave in jih kaznovati v skladu z zakonom. Pojasnil je, da vlado lahko opomni le na ta temeljna načela, in dodal, da je nadaljnje reševanje položaja predvsem v rokah družine Strojan, ki se ima pravico vrniti na svoj dom v Ambrusu, če si to želi.

PETICIJA PROTI PRESELJEVANJU
na spletni strani Mladine: http://romi.mladina.si/

Besedilo peticije

Odločitev vlade, da zaradi zahtev in protesta krajanov Ambrusa preseli romsko družino Strojan in s tem poseže v njihove temeljne človekove pravice, je globoko neprimerna. Namesto da bi vlada v skladu s pravnimi normami zaščitila romsko družino, je prevladala populistična radikalnost, ki jo je s svojim ravnanjem spodbudila prav država. Kar se je zgodilo, ima lahko hude in daljnosežne posledice.

Odgovorni predstavniki države bi morali romsko problematiko reševati drugače. Z radikalno avtoritativnostjo države ne bomo uredili ničesar. Nasprotno, tokratni primer je lahko zgled za reševanje še mnogim notranjim konfliktom. Vsaka družba ima notranje konflikte, dolžnost državnih organov pa je, da jih rešujejo na civiliziran, človeški in pravno nesporen način.

Nujno je treba znova ustvariti neko raven strpnosti, tako med vaščani Ambrusa in Romi kot tudi v družbi sploh. Država pa naj v tem primeru prevzame vlogo posrednika, da bi vzpostavili strpnost med njimi. V tem sporu ne more zmagati nobena stran, sporazumeti se morata za skupno življenje. Če se bo radikalna nestrpnost ob podpori državnih institucij nadaljevala, bomo kmalu obveljali za najbolj nacionalistično državo v Evropi. Tega pa si najbrž ne želi nihče.

t wrote on 16.11.2006 at 09:01:04:

Ja, zdej bodo pa vsega krivi Romi ... Kako priročno.

In, konec koncev, četudi je lastnik psov slučajno res Rom (Mariborčan, torej Slovenec),
naj zanj velja taista zakonodaja kot za vse ostale Slovence.

Ime dolenjske vasi Ambrus ste gotovo slišali. To pismo pišem, ker so skrajno neprofesionalni slovenski mediji popolnoma izkrivili realno sliko dejanskega problema.

Izseljeni Romi niso bili edini prebivalci tabora v Dečji vasi. V tem taboru so se kar naprej menjavali najrazličnejši 'civili', povečini z zločinsko preteklostjo. Ker je lokacija tabora dokaj na samem, je bila idealna za neke vrste azil z vso mogočo sodrgo. Prav zato krajani ves čas poudarjamo, da ti ljudje niso bili izseljeni zaradi svoje narodnosti – to bi bilo skrajno nepravično(!) – oditi so morali, ker so gojili, zganjali in prikrivali kriminal. K razrasti le-tega je med drugim pripomogla tudi velika oddaljenost policijske postaje. Dogodki zadnjega tedna so bili tako ukrep krajanov iz obupa, ki je sledil stopnjevanju strahu do vrha.

Veste, osnovne kulturne razlike so bile s strani vaščanov sprejete pred 40 leti, ko so se Romi trajno naselili v Suhi krajini. 'Razlike' s katerimi pa ti ljudje danes tako grobo kršijo zakon, še posebej tiste, ki predstavljajo kršitev osnovnih človekovih pravic, niso bile in nikakor ne smejo biti sprejemljive! Tekom let so se poleg običajnih kraj pridelkov in živali, vrstile tudi hujše protizakonite aktivnosti: vlomi in kraje, najraje v hiše starejših ljudi, ki živijo sami, več vlomov v okoliška župnišča, cestne blokade z ostrim kamenjem ali deskami, polnimi žebljev, kraja mobilnih telefonov, napad na gobarke, grožnje z uperjeno puško v mimovozeči avtomobil, izsiljevanja, podkrepljena z grožnjo, do boš ubit ali posiljena, lansko leto je policija zasegla večje število strelnega orožja in mamil, nedaven napad na Jožeta Šinkovca pa je bil že drugi poskus umora v dveh letih. To in podobno je krojilo naše vsakdanje življenje.

Zadnjo žrtev tega tabora so mediji prikazali kot pretepaškega moškega – resnica pa je, da je branil svojo zidanico pred dobro znanimi vlomitelji. S tem si je nakopal maščevanje in skorajšnjo smrt. Jožetu so se na glavni cesti v blokado postavili trije avtomobili, za njim še dva, tako da je bil ukleščen mednje ter na milost in predvsem nemilost prepuščen Čmaku in njegovim romskim kompanjonom; kaj je sledilo veste.

Na dejstvo, da ti z njive zmanjka kakšna glava zelja smo se kar navadili, nihče pa se nikoli ne bo navadil na to, da ti strežejo po življenju. Živeti v nenehnem strahu je sila mučno. Če tega niste doživeli, si ne morete predstavljati, kaj se godi v človeku, ko med vožnjo ugleda uperjeno cev puške. Jaz sem jo. Občutek tesnobe je nepojmljiv; Naj ustavim? Peljem naprej? Naj kličem policijo? Ne, kaj pa če me naslednjič ustavijo?! Gotovo bodo vedeli, da sem jaz klicala…

Neverjetno kako hitro se je slovenska policija organizirala za zaščito in varovanje tabora in njegovih prebivalcev. Sprašujem se, kje je bila ta javna služba med padanjem kola po Jožetovi glavi, kdo je varoval njega, kdo je varoval domove, avtomobile, njive in življenja vaščanov?

Varuhu človekovih pravic pa vse skupaj kar nekako ni jasno. Ne samo, da ni bil v Ambrusu, ob nepreverjenih dejstvih in opazovanju od daleč si drzne dajati nekakšne pavšalne izjave in s tem grobo zavajati širšo slovensko javnost. Ali pa preprosto ne loči med etničnim sporom in bojem proti leglu kriminala. Veste g. Hanžek, nihče od Romov ni bil napaden, nihče ubit. Napaden je bil Jože Šinkovec iz Ambrusa!

Ko smo izvedeli, da bo do izselitve končno prišlo, nismo čutili zmagoslavja. Ne. Čutili smo veliko olajšanje. Zato je zadonela Zdravljica. Naj rojak Suhokrajnčan prost bo vsak, ne vrag zločinski, le pošten sosed naj bo mejak!

Da izseljeni skupini življenje v Postojni ne odgovarja je razumljivo, saj nimajo raziskanega rajona, »poslovnih« poznanstev in informacij o imetju okoliškega prebivalstva. Medijem pa se bolj problematična zdi skrb za perjad, ki je ostala v taboru, kot Jožetovo zdravje. Močno upam, da zaradi težkih poškodb glave ne bo imel trajnih posledic. V kolikor preživi.

Dragi bralci, Ambruška zgodba je dolga več desetletij, ne en teden. Zadnjih 12 let je potekal boj za osnovno človekovo pravico – za mir. Za mir, ki upam da ga bomo končno deležni. Žal pa se še vedno bije še en boj – Jožetov boj za življenje. Zato, Jože, drži se! Mi smo s tabo! Bog je s tabo! Drži se!

(zaradi varnosti) anonimna Ambrušanka

Komisar vlado opomnil na varstvo človekovih pravic

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_i...

Quote:


Quote:

Selitev družine Strojan pod pritiskom nesprejemljiva


Opozoril je tudi na to, da je kazniva dejanja posameznikov v skupnosti potrebno obravnavati kot predmet policijske preiskave in jih sankcionirati v skladu z zakonom. 'Kolektivi, katerih del so ti posamezniki, ne smejo biti tarča obtožb, saj v tem primeru trpijo tudi nedolžni,' je poudaril Hammarberg.

(STA)