Življenje je življenje, ne glede na to ali ga popredalčkaš pod nalepko "vegetativno".
Pred Kopernikom se je (v katoliški Evropi) dejansko verjelo, da je človek v središču stvarstva
(iz sv.pisma: Bog mu je dal vse stvarstvo v upravljanje) Po tej dogmi ima edino človek dušo, druge živali je nimajo.
Po Koperniku pa se je naš svet naenkrat znašel izven središča, manj pomemben, torej tudi človek ni bil več tako pomemben, kot prej, njegova dotedanja božanska avreola je začela bledeti in stoletja kasneje, po Darwinu skoraj popolnoma zbledela: kapiraš.
S kopernikansko revolucijo se je začela rušiti tudi dotedanja katoliška absolutna nadvlada, ki po tistem ni bila nikoli več enaka tisti pred Kopernikom.
Quote:Sicer pa, je sploh etično umetno držati takega dojenčka pri življenju? po moje in Singerju nikakor ne, ne do družbe, ki mora financirati vegetiranje, ne do staršev, ki se ne morejo posloviti od svojega v bistvu mrtvorojenca.
Šele zdaj si pravzaprav odkril pravo karto, tu ne gre toliko za etiko, pod katero se rado marsikaj pomede, ampak za surovo ekonomsko računico.
Za vzdrževanje neozdravljivo bolnih pri življenju ni ekonomske računice.
Če je bogat in če plača, pol že, sicer pa ne ...
Življenje je degradirano v bilančna poročila.
Singer je v nekem intervjuju res priznal, da, če bi lahko, bi evtanaziral svojo mater, ki je zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Ekonomska računica?
Tudi v tvojem primeru dveh otrok bi verjetno obstajala še kakšna, morda napornejša in dražja, pa vendar možnost, ki bi rešila oba. Take popolnoma črno-bele možnosti se najdejo samo v umetno skonstruiranih problemih, takih za kravžljanje malih sivih celic.
Ni naprimer podatka ali se starša prvega otroka strinjata z ubojem njunega otroka, kajti o tem zdravniki sami ne morejo odločati, če niso ravno iz Mengelejeve šole.