Po univerzah na svetu ne predava samo tale "dotični" gospod, ampak je eminentnih predavateljev na tisoče, ki pa se v veliki večini z njegovimi pogledi ne strinjajo, kar pa v akademskih krogih itak ni nič neobičajnega.
Zaradi različnih pogledov se seveda ne zmerjajo s fašisti.
To običajno počnejo tisti, ki materije, o kateri je govora, niti dobro ne razumejo.

Nacifašisti so se zagnusili celemu svetu, ker so, poleg mnogih zločinov, evtanazirali tudi na stotisoče bolnih in otrok "nečiste rase" (naprimer ciganov).
Kljub vsem tem dobro znanim dejstvom, pa ti izvedeš "zanimiv obrat" in nas začneš prepričevati, da so fašisti pravzaprav tisti, ki omenjene nacifašistične-metode obsojajo kot nesprejemljive.  

Ali si prepričan, da nisi tudi Singerjevih filozofskih izvajanj razumel in interpretiral malo po svoje in kot običajno, narobe.

Ali si vedel naprimer, da se katoliška cerkev ne zavzema za svetost življenja, ampak za svetost človeškega življenja, kar je pomenljiva razlika.
(sicer se verniki za cerkvene praznike ne bi basali s šunkami in nadevanimi purani, niti se ne bi zgražali ob "podobi podgane v naročju Marije")

To je pa že zelo slično tudi tvojemu poudarjanju človeškega "dostojanstva".

Od kje pa tebi ta podatek, ajgor?

Oldio wrote on 03.10.2006 at 08:21:49:

Ja kaj drugega delaš pa ti in tebi podobni, ko hočete druge prisiliti v ubijanje in uveljaviti družbene norme, ki zaudarjajo po smrti in razpadanju.

Saj sploh ne gre za to in tudi ni pomembno, kdo komu soli pamet in kdo je etično "bolj razvit".

Tu se odpira gromozanski problem zlorab, ki se ga, kot opažam, sploh ne zavedaš.
Na področjih, kjer ostrih meja ni mogoče postaviti, jih potem navadno tudi ni, tako na koncu ostaneta le dve ekstremni alternativi, ali začnemo pobijati kar vse po vrsti ali pa nikogar, zdaj pa izbiraj.

Razloži mi, kako lahko v tistih nekaj minutah, ki jih imaš v bolnišnici v kriznem primeru na razpolago pametno odločiš ali je uboj res edina možnost. Če nimaš dovolj znanja, ampak le golo in surovo sočutje, se lahko ta možnost res pokaže kot edina.

Z nekaj več znanja in izkušenj pa se vedno odpirajo tudi druge možnosti in če v takem odločilnem trenutku potem vendarle izbereš to drugo, mogoče trenutno bolj bolečo pot, lahko na dolgi rok vendarle ohraniš življenje.

Ker v posmrtne možnosti ne verjamem in me tudi ne zanimajo preveč, se mi zdi izredno pomembno ohraniti tisto, kar evidentno še je pri življenju.

Vzemimo primer otroka, ki je bil ob rojstvu nezaželen in bi ga iz "usmiljenja" (predvsem pa neznanja) in na trenutno željo staršev v afektu ubili.
Poznam namreč kar nekaj konkretnih primerov, ko so nezaželenega otroka na prigovarjanje vendarle pustili pri življenju in si danes starši niti predstavljati več ne morejo, zakaj so se ga takrat pred rojstvom ali po njem želeli znebiti. Če jim le nekaj let kasneje, ko ta isti otrok že malo odraste in hodi v vrtec ali v šolo, predlagaš, da bi ga pa vendarle zdaj dali ubiti, te bodo zagotovo razglasili za norega, če ne celo za zločinca. In v obeh primerih gre za istega otroka!!

Na drugi strani življenske črte, pri evtanazijah, se pojavljajo drugačne vrste problemi, napimer problem asistence bolniku pri njegovi odločitvi za samomor. Pri tem se vedno omenja le asistenca zdravniškega osebja, kar me vedno, ko to slišim ali berem, kar zmrazi.

Pri tovrstni asistenci, če je res tako nujno potrebna, bi morali sodelovati za to posebej usposobljeni rablji, ki niso nujno in po moje tudi ne bi smeli biti zdravniki. Če v tako dejanje po dolžnosti siliš zdravnike, s tem povsem neupravičeno posegaš tudi v njihovo etično integriteto (ki se jo pri vsem tem pogosto rado kar zanemarja, kot da so zdravniki brezčutni roboti) in na njihovo zaobljubo, da bodo bolnike zdravili, ne pa tudi ubijali.


In ja, tudi tukaj poznam veliko primerov, ki so se zdeli brezupni in do kraja trpeči. Nekdo "preveč sočuten" in s premalo znanja bi jim samo skrajšal muke.  Vendar so po velikih naporih vendarle preživeli in živijo še danes in ni jim ni žal, da so vse tisto prestali, saj tako lahko še danes uživajo v življenju.

Na odrešitev po smrti se dejansko lahko zanašajo samo verski fundamentalisti, drugi pa prisegamo na življenje tukaj in zdaj.

Picola, v Bibliji si preberi 1. Mojzesovo knjigo 2,4-25.

gape, hočeš rečt, da jo je karma, usoda ali karkoli pripeljalo do tja in se sedaj nekdo postavlja vmes in ji ne dovoli da gre preko te izkušnje.
Upam, da ne verjameš v smisel česa takega - mislim na smisel mesece dolgih neznosnih bolečin.

t
Če primerjaš enega vegetirajočega človeka brez zgornjega dela možganov, je iz mnogih pogledov maček nekaj več. Zakaj potem taka razlika v pravicah? Sicer pa ima maček pravico do evtanazije, človek pa pri nas ne, kar tudi je nekaj, včasih celo zelo zelo veliko, torej so tudi po naši predkopernikanski etiki živali včasih v veliki prednosti.


Bardo_Thodol wrote on 03.10.2006 at 09:21:48:


Berto, tis vosu.

Sori ampak tako pri nas rečemo nekomu, ki nič ne kopča ali noče kopčat. Vi meni ne solite pameti, ker nimate nobenih pogojev za akj takega, omejujete pa me in to celo ko odhajam iz tega sveta, celo zadnje žlje mi ne dovolite, zavas sem manj kot na smrt obsojeni.

Sodrga

Quote:


 

Tale navedek sem si iz Še malo resničnega heca izposodil
Mogoče bi pa lahko tudi v tej temi prišel komu prav ...

Oldio wrote on 03.10.2006 at 22:52:44:

imho je napačna pespektiva obtoževat okolico ker ti neče odvzet trpljenja ki si si ga sam navleku na glavo ...
se reče ... niti ne more in ne sme bit problem v 'tistem ki se postavi vmes'
vmes so pač zdravniki ki delajo kot je povedu bardo - rešujejo življenja ... kadar znajo
do tja kjer je, se je 'pripeljala' sama ... karma, usoda in še kej druzga, so tud mal pomagal - odločitve so ble pak njene ...
in zato je kr precej jasno kaj jo je tja pripeljalo ... do neznosnih bolečin ...