Arwen(Guest)
Guest
|
Stvar, ki se ti dogaja, ni nič nenavadnega. Skozi takšna obdobja gremo pravzaprav skoraj vsi ljudje, eni lažje, drugi težje, nekateri nesrečniki se celo zaciklajo v njih. Vendar pa tvoj strah ni nepremagljiv.
Glede spreminjanja samega sebe pa ti lahko rečem le, da ne obupaj in delaj tisto, kar misliš da je prav. Je pa res, da načrtne in temeljite spremembe osebnosti ne moreš narediti čez noč ali v enem letu, saj gre za dolgotrajen proces. Za sam subjekt je zadeva še tolio bolj mučna, ker sprememb sam niti ne more opaziti in se mu potemtakem zdi, da ves čas stopiclja na mestu, čeprav temu nemara ni tako. Skratka, ne obupaj. [/quote]
Res je - med drugim sem imela grozen občutek, da sem obtičala na enem mestu oz. da se namesto naprej premikam nazaj; poleg tega sem nekaj časa živela v prepričanju, da sedaj pa že nekaj vem, potem pa ugotovim, da pojma nimam. To in še par drugih dogajanj - pa je bil šmorn tu.
Hvala, sungod, za besede, ki sem ji razumela v smislu, da smo vsi krvavi pod kožo
|