Magla wrote on 31.08.2005 at 13:56:59:

kater problem pa je treba razresit in kako, da si lahko all the time srecen in vesel?

Devi wrote on 31.08.2005 at 15:38:37:

Razpad atoma je spontan proces.
Ker je tudi opazovalec sestavljen iz atomov, seveda lahko vpliva nanje, tako, da jih premika malo sem ter tja.
Ne more pa vplivat na razpad določenega atoma (razen, če se ga res loti z ne vem kako močnim izstrelkom v pospeševalniku, pa še tu je vprašanje, če bo sploh pravega zadel)
Sicer se v vsaki radioaktivni snovi dogaja nenehen in pospešen spontan razpad atomov. Nikakor pa ni mogoče napovedati, kateri atom bo  naslednji na vrsti za razpad.

Vsa kemija in vsi življenski procesi se pa ne dogajajo na nivoju jedra atoma, ki je nedotakljivo in praktično "za zelo dolgo obdobje zapečateno in trdno kot skala",  pač pa na čisto zunanji elektronski lupini, z izmenjavo tistih skrajno zunanjih elektronov z zunanje krožnice med atomi.

Devi wrote on 05.09.2005 at 10:44:30:

Na lotu zadene tisti, ki je izžreban.
Še prej pa mora seveda vplačat listek, sicer zagotovo ne bo izžreban. Kaj je tu nejasnega?  8)

Kaj vse vpliva na to, da je bil nekdo izžreban in da je sploh vplačal listek, je pa že drugo in mnogo težje vprašanje.
Na nek dogodek vpliva zelo veliko vzrokov, ki skupaj sešteti rezultirajo v izzidu, ki se potem dejansko zgodi. Recimo, da slučajno razpade en atom, posledica je oddajanje energije, ki ima že lahko določen pomemben vpliv na okolico in na ves splet okoliščin, ki pripeljejo do tega, da je bila ob določenem času izžrebana točno določena številka lota.

Glede "zunanjih elektronskih lupin atoma" ...
ja, kemija in tudi biologija delujeta preko kemijskih reakcij, torej preko spreminjanja spojin, ne atomov.
Spojine so različni kemijski elementi (atomi) medsebojno vezani na različne načine.
Voda naprimer nastane s kombiniranjem dveh atomov vodika in enega atoma kisika. Če s kemijsko reakcijo vodo razstavimo, imamo še vedno dva atoma vodika in en atom kisika (le da niso več vezani skupaj, z elektroni na zunanjih krožnicah). Atomska jedra med kemijsko reakcijo ostanejo nespremenjena, le z zunanjimi elektronskimi "rokami" se ne držijo več skupaj.

Nekaj čisto drugega od kemijskih reakcij so nuklearne reakcije, kjer se elementi spreminjajo v druge elemente, naprimer več atomov vodika se spremeni v helij ali v ogljik.
(ali pa sanje alkimistov, spreminjanje železa v zlato, ki s kemijskimi reakcijami ni mogoče, mogoče je pa z nuklearnimi reakcijami)

Kemijske reakcije so tudi energijsko za cel razred manj intenzivne od nuklearnih reakcij, ker je potrebno precej manj energije pri vezavi zunanjih elektronov, kot pri vezavi ali razbitju vezave nuklearnega jedra (protonov in neutronov). Zato se tudi najmočnejše kemijsko razstrelivo (TNT) po moči ne more primerjati niti z najšibkejšim nuklearnim razstrelivom.

Razlika je ravno v različni energiji, ki je potrebna, da skupaj veže jedro atoma, od tiste, ki je potrebna, da se  elektron premakne z določene krožnice.

A ne bi bilo še najlaže reči, da imaš srečo, če si srečen?

(karkoli že to je)


V nekaterih primerih se govori o srečnih dogodkih, kjer se vse odvije na najboljši možni način ali pa tako, da se najslabše možno ne zgodi; oboje ponavadi združuje določena nepričakovanost ali odstopanje iz običajnega (napovedljivega) teka dogodkov.

U bistvu je vse skupaj opremljeno z optiko optimizma/pesimizma, kjer se vsak posamezen dogodek lahko opredeljuje kot nesreča v primerjavi z najboljšim možnim izidom ali pa kot sreča v primerjavi z najslabšim možnim izidom.


uživajte!

titud wrote on 05.09.2005 at 11:59:28:

Ne samo, da se zdijo, elektrokemijski procesi za nas tudi so pomembnejši, ker so prevladujoči in ravno za primer, lastnost ogljika, da se lahko na "sobni" temperaturi veže na toliko različnih načinov, je v tem okolju odločilna, saj omogoča nastanek kompleksnih struktur, ki jim pravimo življenje.

Če bi namesto tega, v tem okolju prevladovali procesi, kjer se jedra nenehno razbijajo in sestavljajo, kot je to slučaj v središčih zvezd, ki so pa tudi pomembni, vendar za nekaj drugega (za nastanek težjih elementov), ni verjetno, da bi bili doseženi zadostni pogoji tudi za nastanek življenja.


Ne razumem pa najbolje, kaj misliš pod pojmom "bolj subtilnih energij in valovanj"?

Bardo_Thodol wrote on 05.09.2005 at 12:34:35:


Raztaljenje zvezde (sonce), so svojimi jedrerskimi reakcijami enak  prepogoj življenja kot je  trdna zemlja z vsemi pozanimi elemeniti, tudi ogljikom, ki je materialni temelj živih bitij.  Plod  razstapljanja jeder je svetloba, to je  valovanje 'nesnovnih delcev', brez učinka katerih  bi bil ogljik snov brez življenja.    
 

Bardo_Thodol wrote on 05.09.2005 at 13:50:50:


Poajv, ki se ga s fizikalnimi zakoni  da razložit, ni nujno snoven. Tak je   gravitacija, ki  jo lahko s fizikalnimi zakoni povsem opredelimo, pa kljub temu  ni snovna. Stanja med snovnostjo in nesnovnostjo  so zihr integrirana kot potrebni pogoji za  življenje, samo ker zanje na vemo in jih  eksprimentalno nismo zmožni izločit ne moremo dokozat, da so/niso  potreben ali celo zadosten razlog za življenje.

Bardo_Thodol wrote on 05.09.2005 at 12:43:48:

Po mojem pojmovanju so zavestna vsa tista bitja, ki bi se lahko poškodovala, pa se ne (recimo odgriznila nogo, odščipnila rep). Osnovni mehanizem, na katerem temelji zavest je bolečina, ki je precej kompleksen sistem receptorjev, prenosa in obdelave signalov. Zavest pa je tisti del procesiranja teh signalov, ki zna povezati bolečino s trenutno aktivnostjo bitja in lahko prepreči nadaljne aktivnosti te vrste, da ne pride do samopoškodbe.

No pri nekaterih bitjih je zadeva še malo bolj komplicirana, pri nekih golih opicah pa je ta varnostno kontrolni center povezan s centrom za komunikacijo, kar tem bitjem povzroča kupe problemov.

bp