Quote:Resnica včasih vsebuje tudi laž.
nikoli!
Samo za laž lahko rečemo, da je pogojena z resnico, laž namreč vedno nastane z zavestjo, o resnici, kot namerno dejanje.
titud wrote on 31.08.2005 at 16:19:16:Po moje je ta starčeva izjava zelo lep primer izjave nekoga, ki je obremnjen s tem, da ne sme izjavit nečesa, kar bi blo neresnično, zato se zateka v dvoumje in blebetanje. Situacija kaže na jeben položaj prerokov od katerih se je pričakovalo, da kot glasniki aboslutne/božje resnice ne lažejo in sploh v vsaki situaciji delujejo moralno. V bistvu se sitacija ne razlikuje dost od blebetanja otroka, ki bi se v iskreni stiski zmišljuje vse živo v upanju, da bo s tem najdu izhod, v katermu da se mu ne bi blo treba zlagat, ker je to slabo al pa povedat po resnic, s katero bi obremenu zanj pomebnega drugega, kar je zanjga to enako slabo.
Po moje imajo bolj prav tisti ugotavljajo, da je pušavnikova dilema neke vrste arhaična dilema oz. iz našega današnjega stališča otroška, saj smo resnico s tem, da jo ločili od njihovih edinih/pooblaščenih lastnikov/gospodrjev/varuhov, naredili dostopno vsakomur. Ni več nekaj svetega, dosegljivega le posvečenim, postala je profana, dostopna vsakomur in vsem, tud množici. Predmet diskuje, tud tele tukaj.
Mislim, da je osnovno neko jasno razlikovanje laž/resnica, ki je vedno zelo jasno: laž je vedno storjena z zavestjo o resnici. Ostalo so pač napake ali pa sranja.
Zanimivo je predvsem to, da se je starec v bistvu vseeno odločil za laž (ob vsaj dveh zelo verodostojnih možnostih, kjer ne bi prekršil nobenega od svojih načel, čeprav mogoče sam ne bi prišel tako ugodno skozi), čeprav jo je zelo uspešno prikril s sranjem, tako uspešno, da je še boga nategnil. (zato je še toliko bolj zanimiva sporočilnost celotne zgodbice in celotnega konteksta, znotraj katerega sta tako zgobica kot tudi tekst)
Quote: Kje je Bog? V vsakem človeku, v vsakem živem bitju. Zato pravijo: »Bog prebiva v vseh bitjih.« (Ešvara sarva bhutanam.) Bog si nadene človeško telo. (Daivam manuša rupena.) Ko bodo za vas vsi božanski, ne boste nikoli več nikogar obrekovali. Bog sodi človeka po njegovih občutkih in ne po njegovih dejanjih. Zato se potrudite in preusmerite pozornost v svojo notranjost. Kdor se ravna samo po tem, kar vidi zunaj sebe, je žival.
Ljubezen je vaše največje premoženje. Negujte ljubezen in vedno govorite resnico. Vendar je resnica lahko neprijetna, zato ljudje raje lažejo. Ljudem se steklenica mleka, ki jim jo dostavijo na hišni prag, ne zdi prav nič posebnega, za steklenico žganja pa so pripravljeni prepotovati več kilometrov. Laganje je postalo nekaj običajnega. Laž mogoče zadovolji druge ljudi, ne pa tudi vaše vesti. Namesto, da ustrežete drugim ljudem, najprej ustrezite svojo vesti. Sledite poti resnice ne glede na okoliščine. Če pa resnica lahko koga prizadene ali ogrozi, molčite. Nekoč je bil puščavnik globoko zatopljen v premišljevanje o Bogu. Zaobljubil se je, da bo vedno govoril resnico'. Gospod Ešvara se je odločil, da ga bo preizkusil. Nadel si je podobo lovca in začel loviti srno, ki se je v strahu skrila za grm tik ob puščavnikovem bivališču. Puščavnik je to opazil. Ko ga je lovec vprašal, kje je srna, se je znašel v precepu. Ni mogel hliniti nevednosti in reči, da srne ni videl, saj bi to bila navadna laž. Srne pa tudi ni mogel izdati, ker bi jo lovec ubil. Tako bi bil udeležen pri zločinu. Hitro je pomolil k Ešvari, da bi mu pokazal pot iz zagate. Po Božji milosti ga je prešinila sijajna ideja. Bog je vedno s teboj, v tebi, okrog tebe, nad teboj; vodi te in je tvoj varuh. Čemu potem strah, če je Bog tu? Puščavnik je takole odgovoril lovcu: »O, lovec, kdor vidi, ne more govoriti, kdor govori, ne more videti.« S tem pretkanim odgovorom puščavnik ni ostal samo zvest resnici, temveč je tudi obvaroval srno. Nato si je Ešvara nadel svoje pravo obličje in dejal: »Takšna obzirnost (jukti), ki je v tvojo korist in v korist drugih, je resnična joga.«[5] Zato pravijo, da je resnica življenje jezika, pravičnost življenje rok in nenasilje življenje srca.
http://www.sathyasai-drustvo.si/govori/govori02/mahasivaratri.html Če sledimo tekstu, je puščavnik sledil Bogu v sebi, iz njega pa se je na koncu usul kupček sranja, za katerega je bil prepričan, da je Resnica, s katero je najbolj lagal preko Boga v sebi Bogu pred njim in vsi so bili na koncu zelo zadovoljni in srečni. Nauk zgodbe: ko narediš lep kupček so vsi srečni (in tako je našel tudi stik z otrokom v njemu).
Seveda pa to nima to nobene zveze z resnicami z velikim r - z njimi je še vedno tako, le kritična distanca do njih je mogoče nekoliko večja.
uživajte!