Quote:


Mislim, da ne. To ne bi bila resnična svoboda, pač pa kontraodvisnost. Resnična svoboda ne predpostavlja, da je treba drago plačati (cena okov), pač pa se takrat nekdanjim okovom zlahka odpovemo. Ne predstavljajo nam cene v tem smislu.

tai wrote on 01.07.2005 at 19:56:06:

proces, ki ga jz sledim, sem do neke mere opisu ze prej :

Quote:

da ga bos se bolj razumela, preberi cel ta post.

Večkrat sem prebral uvodni post, se nad njim zamislil, premišljeval sem ga in všeč mi je bil. Prav prijetno vonja po neki bogati, meni sicer malo tuji duhovnosti, pa vendar v globinah precej podobni tisti, katero skušam živeti in jo uresničevati sam.

Meni je karma dana, da jo sooblikujem, da ji dajem svetlejšo podobo, da me bogati. To ime me sicer ne moti, je pa zavajajoče, saj se preveč tesno navezuje na pojmovanje reinkarnacije, ki v svojem ontološkem pomenu daje nekakšno opravičilo za človekove slabe postopke in dejanja (negativna karma). Karma že, karma, vendar ne v smislu samoodreševanja, kot to nakazuje g. Gape. Dobra in slaba dejanja v našem življenju gotovo so - to je karma - usoda, ki nam je vsiljena z obstojem, toda mi sami smo mojstri te 'karme'. mi sami svojo usodo krmarimo bolj v desno ali bolj v levo. In pri tem je velika potuha, če se slepimo z jalovo obljubo reinkarnacije, ki je ne bo. Tu se moja misel upira nelogičnosti življenjskega procesa spiralnega ponavljanja. Življenje mojega duha je premočrtno, in to je tisto, kar mi omogoči sprejeti Kristusovo odrešujoče delovanje in ki mojo karmo naredi zares učinkovito orodje soodreševanja samega sebe skupaj s Kristusom, ki mi daje tako duhovno vsebino kot duhovni zagon!

Občudujem Gape-ovo opredelitev za strpnost, miroljubnost, dobroto, za ustvarjalno medsebojno ljubezen - to so tudi moji ideali, ki mi izpolnjujejo misli in hrepenenja. Toda v meni je podlaga temu zorenju v življenju osebni Kristus, osebni Bog, ki me je ustvaril, me odrešil in ki me bo na koncu obdal s svojo modrostjo brez potrebe po reinkarnaciji.

Blizu sva si z Gape-om po svojih praktičnih načelih in po svojem življenjskem slogu, toda precej vsak k sebi v svojem pojmovanju premočrtnosti duhovne rasti. O tem bi si imela gotovo veliko povedati, kar bi koristilo enemu in drugemu.

In mogoče še komu, če bi takšna razmišljanja sproščeno bral in jim prisluhnil z odprtim srcem.

gape wrote on 20.06.2005 at 22:51:00:


1. V osvoboditev vodi duša, ki je prečiščena karme- pozitivne in negativne. Um je samo orodje, s katerim duša,preko intelekta, komunicira s fizičnim svetom.

2. Bistvo življenja je spoznanje duše in spoznanje Boga.  

3. Človek, ki "duhovno" dela z drugimi ali jim pomaga z določenimi  energijami, se zapleta v karmo teh oseb. s tem prevzame del bremena njihove karme, torej si poveča svoj dolg, drugi osebi pa je njen preostanek samo premaknil v prihodnost, ko jo bo (verjetno) še težje odplačala.
 

"Do not think for a single moment that you can do anything by yourself. We are mere puppets in His hands."