sinjeoka wrote on 15.06.2005 at 14:46:02:

zdej če se gre pri teh nizozemskih jajcih ki se prodajajo v Švici za Nizozemski presežek in dampinško ceno, pol se dela škodo že Švicarskim proizvajalcem (do afrike sploh ne pridemo)
Zdej sem končno razumela, zakaj se je blo treba pred vstopom v evropsko unijo pogajat glede tega, kolk mleka bomo v sloveniji proizvedli (verjetno se gre za oceno porabnosti, a kako? kolk mleka EU sploh rabi, da ne bo presežkov, ki nižajo cene? al je kej druzga?)

kje je pol finta? da imamo vsega preveč in ne smemo odpret tržišča še za afriške kmete? al gre za to, da je težko usklajevat cene po svetu in če bojo preveč padle bomo zgubli ravnovesje med ceno proizvodnje in ceno izdelka? al sam hočmo držat cene in tržišče, ker nas to bogati, ne glede na to, da tisti, s katerimi nočmo trgovat, ostajajo zarad tega revni? al kej čist tretjega?

titud wrote on 15.06.2005 at 15:51:10:

Bingo!!

Afričani so brez nas čisto v redu živeli.
In kaj smo Evropejci pravzaprav sploh iskali v Afriki?
Kaj nas je gnalo tja? __________  

Devi wrote on 15.06.2005 at 16:00:45:


Za odrprtost morajo obstajat eni zaščitni pogoji, ki  enako varujejo  obe strani, če ne gre za enosmerni pretok iz pozicije moči od  šibkejšega  k močnejšemu. Inetes po odprtosti obstaja zmerom in je po moje čist naraven, jest ne vidim rešitve v zaprtosti, jebeno pa je  vzpostavit vzajenmo zaščito na način, ki omogoča bogatenje obema stranema. Ko se  bomo stike med različnim kulturmi, ekonomijami, produkcijami, naravnimi dfanostmi... naučili  razponzvat kot priložnost za vzjemno bogatneje, pol ne bo problema najt tud mehanizmov za zagotavljanje odprtosti, ki se jih bomo vsi zainteresirani držat.

Quote:



zaradi lokalpatriotizma ... ama kakšno vezo ima to z odprtjem trga v afriko ...

Quote:
raumgeist

ama še vedno ne razumem kako lahko primerjaš
švicarska in nizozemska jajca
in
švicarska in afriška jajca

situacija namreč ni ravno enaka, nizozemska jajca so na švicarskih policah, afriška pa ne ... choice potrošnikov je druga zadeva, kot choice vlade, da nekomu prepreči že v štartu konkuriranje na švicarskih policah

bp, barko pelješ kar v smer, ki jo jaz ... tko da ne bi se več protivila

v glavnem največji problem afriškega kmetijstva so kmetijske subvencije, ki jih namenjajo bogate države svojemu kmetijstvu ...
a) zato da se določen proizvod ne proizvaja (mleko)
b) zato, da določen proizvod na trgu drži ceno (da ne propadejo domači kmetje)
c) izvozne subvencije

Če je bilo do sedaj več ali manj govora o tipih a) in b), ki so tržna ovira za vstop na bogati trg, pa je zanimiv vpliv tudi c) subvencij, ki imajo vpliv na zunanje trge.

Torej Afričani ne morejo na Evropski trg, po drugi strani pa lahko na njihovem trgu konkurirajo Evropejci s produkti, ki so subvencionirani z izvoznimi subvencijami ... in tako prodajajo Afriki mleko za ceno, ki je pod vrednostjo stroškov ... posledica za Afriške kmete pa je, da na ta način izgubljajo še domači trg in s tem še dodatno propadajo ... na ta način jih v bistvu bogati svet prisili, da se usmerijo v predelavo tistega, česar v Evropi primanjkuje in voila ... dobimo države, ki se ukvarjajo izključno s pridelavo kave, banan, datljev ... zaradi hiperprodukcije v domači državi je cena tega doma izredno nizka, za preboj na Z tržišča pa potrebuješ trgovsko infrastrukturo, ki pa je ne moreš financirat ... ker prihodki iz monokulturnega kmetijstva nikoli ne zrastejo tok, da omogočajo kakšne bistvene investicije ... (OK tle bi lahko nadaljevala še s sago o gensko manipuliranem semenu in rastlinah ...)

OK, pa bodimo pravični, pa recimo v EU - konec kmetijskih subvencij ... kaj bi sledilo?

[quote author=Devi link=board=slovenija;num=1118599093;start=75#86 date=06/16/05 at 15:51:09]verjetno nič dobrega :hm

kaj bi blo pol boljše nardit? [quote]

vprašanje je katerega kmeta imaš raje afriškega ali evropskega (izbrati pa moraš nujno enega, polovične rešitve ni)

Za Z vlade je odgovor jasen ...

... in v tem je hec, levičarjev, ker nočejo izbirati in se soočiti z realnostjo, da lahko s subvencijami futraš le enega ...

sinjeoka wrote on 16.06.2005 at 15:56:00:

Švicarji so imeli približno 6 let med II. sv. vojno racionirano prehrano. Omejeno je bilo praktično vse, razen mleka in sira, v najhujših letih celo čokolada. In to kljub temu, da je bila Švica nevtralna in je trgovala z vsemi sosednjimi državami.
Da se to ne bi pozabilo, so si švicarji menda celo v ustavo napisali, da mora biti njihova država samozadostna, kar se tiče oskrbe s hrano.
Glede na to, da nimajo ravno najboljših pogojev na svetu za kmetovanje, so kmetijsko proizvodnjo vzdrževali s subvencijami in carinami. Nekje v 90-ih letih pa so ugotovili, da subvencioniranje čimvečje proizvodnje ne prinaša ravno najvišje javne koristi. Zato so nadomestili subvencioniranje pridelka z direktnimi plačili kmetom, ne da proizvajajo več, ampak da vzdržuejo čisto okolje, kulturno krajino in ekološko proizvodnjo zdrave hrane. S tem še vedno vzdržujejo neokrnjeno sposobnost za pridelavo hrane, hkrati pa do neke mere omogočajo potrošniku tudi izbiro med drago domačo ekološko in cenejšo tujo ekstenzivno pridelavo. Vendar raziskave kažejo, da s tem svojega trga niso ne vem kako bistveno odprli za tuje proizvode.

Pri nas pa se včasih glede strateških interesov kar malo praskam po glavi.

bp