Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 
(Read 13501 times)
japka
5
*****
Offline


Posts: 1457

Gender: male
Slaba ustava
04.06.2005 at 15:17:56
 
Étienne Chouard
SLABA USTAVA, KI RAZODEVA RAK NAŠE DEMOKRACIJE

Marseille, 25. marca 2005


Dragi kolegi in prijatelji,
Po šestih mesecih intenzivnega razmišljanja se je okrog »ustavne pogodbe« izkristalizirala argumentacija na njeni podlagi, ki pa jo presega, argumentacija, ki ni ne desničarska ne levičarska in ki povrhu nevarnosti za  politiko kaže zgodovinsko nevarnost za nas vse. Zategadelj bi morala ta argumentacija zanimati državljane vseh prepričanj.
Pred šestimi meseci, septembra 2004 sem bil enako kakor vsi naklonjen temu besedilu, ne da bi ga bil prebral, zaradi načela, »da bi premaknil naprej«, čeprav sem dobro vedel, da so institucije zelo nepopolne. Nisem hotel soditi med tiste, ki zavirajo Evropo. Zares verjamem, da ima velikanska večina Evropejcev ne glede na razcep levica/desnica rada to lepo idejo združene, bolj bratske, krepkejše Evrope. To so konsenzualne, zelo večinske sanje o miru.
Nisem prebral besedila in absolutno nisem imel časa: preveč dela … Pa še Evropa je daleč, pa še vsi ti politiki, zdelo se mi je, da me varuje število: če bi prišlo do zavoja iz smeri, bi se jih gotovo našlo nekaj, ki bi nas branili … in otresel sem se »delanja politike«, to se pravi, odrekel sem se temu, da bi se ukvarjal s svojimi lastnimi zadevami.
Že so se dvignili klici zoper pogodbo, a prihajali so s skrajnih delov politične šahovnice, in zgolj zato nisem niti začel brati njihovih argumentov ter zaupljivo ostal v valu mnenja večine, ne da bi sam preveril moč navzočih idej.
Nato pa so nenadoma apeli prišli od oseb, ki jih nisem sumil, da so protievropske. Tedaj sem prebral njihove apele brez lepljenja etiket in našel zelo močne argumente. Začel sem veliko brati, cele knjige, iz vseh orientacij, Fabiusa, Stauss-Khanna, Giscarda, Jennarja, Fitoussija, Généreuxa itn. in še veliko več člankov privržencev pogodbe, ker sem se hotel prepričati, da se ne motim. In več ko sem bral, bolj sem bil vznemirjen. Naposled danes mislim le še na to, skoraj več ne spim, preprosto bojim se, da izgubljamo najpomembnejše: varstvo zoper samovoljo.
Danes še naprej berem vse intervencije, tiste, ki so za, in tiste, ki so zoper, in še naprej iščem, kje je razpoka v mojem sklepanju, in pričujoče besedilo je klic k razmisleku in k napredovanju: če čutite razpoko, govorimo o njej, prosim, mirno, pošteno, to je zelo pomembno.  Lahko se motim, iskreno si prizadevam, da bi se temu izognil, premišljujmo skupaj, če vam je prav.
Čutim, da je moje poslanstvo profesorja prava to, da o tem govorim nekoliko več kakor drugi, da govorim s kolegi, a tudi z učenci, tudi s časnikarji. Sokriv bi bil, če bi ostal tiho.
Tako sem našel več kakor deset resnih razlogov za to, da se zoperstavim temu skrajno nevarnemu besedilu, in še deset drugih, da zavržem neprijetno, v resnici prav nič bratsko besedilo. Toda pet najmočnejših, najbolj prepričljivih razlogov, ki gredo skozi vsa politična mnenja, ker odločno postavljajo pod vprašaj možnost, da bi imeli politično refleksijo, se mi je pokazalo pozno, saj je potrebno veliko delati, da bi jih pokazali. Prav na te razloge, na teh pet najpomembnejših bi rad pritegnil vašo pozornost in vas prosil za mnenje, da bi se o njih pogovorili skupaj, ker nam novinarji jemljejo javno debato.
V tej državni zadevi so temelji ustavnega prava zasmehovani, kar priklicuje v ospredje načela, ki so nam jih prenesli naši predniki. 4. in 5. načelo sta najpomembnejši.
1. Ustava mora biti berljiva, da omogoči ljudsko glasovanje: to besedilo pa je neberljivo.
2. Ustava mora biti politično nevtralna: to besedilo pa je pristransko.
3. Ustava mora biti taka, da jo je mogoče revidirati: to besedilo pa je zapahnjeno z zahtevo po dvakratni enodušnosti.
4. Ustava varuje pred tiranijo z ločevanjem oblasti in z nadzorom oblasti: to besedilo organizira parlament, ki je brez moči pred vsemogočno in povsem neodgovorno izvršno oblastjo.
5. Ustave ne oktroirajo mogočneži, vzpostavi jo samo ljudstvo – prav zato, da se zavaruje pred samovoljo mogočnežev – prek ustavodajne skupščine, ki je neodvisna, izvoljena prav zato in nato odpoklicana: to besedilo pa potrjuje evropske institucije, ki so jih v petnajstih letih napisali oblastniki, ki so tako hkrati sodniki in stranke.
_________________________________________________________________________
Prvo načelo ustavnega prava: Ustava je berljivo besedilo.
_________________________________________________________________________
»Ustavna pogodba« je veliko predolga : 852 strani A4, okvir in pol. Ta dolžina je za ustavo enkratna na svetu, zaradi nje je preprosto neberljiva.

 Evropska ustava: kako si priskrbite integralno besedilo?
http://www.constitution-europeenne.fr
Prebrati pred glasovanjem:
a/ Pogodbo, ki utemeljuje Ustavo za Evropo – 349 strani.
b/ Protokole in anekse I in II – 382 strani. Dokument, imenovan

Ta dolžina onemogoča kritiko. Je vse, le podrobnost ne.
70 % tistih Špancev, ki so potrdili to besedilo, enako kakor 60 % tistih, ki so se vzdržali, ga ni prebralo: ne ministri ne parlamentarci, ne profesorji ne časnikarji, ne državljani, ki imajo drugo delo: le kdo ima materialen čas, da prebere 850 strani A4? Dovolj je, da to vprašanje zastavimo samim sebi: nič drugačno ni pri drugih.
Ti državljani tako jemljejo nase velikansko tveganje, zase, a tudi za svoje otroke in vnuke, da bodo prepozno odkrili to, česar ne morejo več spremeniti.
Seveda je treba prebrati in razumeti, kar podpisujemo. Ali pa nočemo podpisati.
Tudi če bi bilo tako dolgo besedilo preprosto (kar pa ni), ne bi omogočalo, da ga presodimo z razmislekom.
Pa je kljub temu treba imeti mnenje. Kaj storiti, da bi imeli mnenje o besedilu, ki ga ne moremo prebrati? Tako, da se ravnamo »po drugih«, pomirimo se kakor Panurgove ovce.
Ta ekstravaganta dolžina je že sama zase nedemokratična: tako odženemo radovedneže. V teh časih opažamo, kako ta stara obskurantistična tehnika dobro deluje: obdajajoča nas enodušnost temelji na nesporazumih, ki jih omogoča neberljivo besedilo.
Ustava je temeljni zakon, mora biti taka, da jo lahko berejo vsi, da jo lahko potrdijo ali zavržejo ob poznavanju stvari.
Ali ni poslanstvo profesorjev prava, a tudi časnikarjev, da to pojasnijo državljanom, mladim in starim?
___________________________________________________________________________
Drugo načelo ustavnega prava: Ustava je nevtralno besedilo, omogoča politično razpravljanje, ne da bi vsiljevala njegov izid.
Demokratična ustava ni ne desničarska ne levičarska, ni socialistična ali liberalna, ustava ni pristranska: omogoča politično razpravo, je nad politično razpravo.

b/ Protokole in anekse I in II – 382 strani. Dokument, imenovan »Addendum 1 k dokumentu CIG 87/04 REV 1«.
c/ Deklaracije, ki jih je treba dodati k sklepnemu aktu CIG  in sklepni akt – 121 strani. Dokument, imenovan »Addendum 2 k dokumentu CIG 87/04 REV 2«.
Skupaj: 349 + 382 + 121 = 852 strani.
Kljub temu na njih ni vsega: tako pomembne opredelitve, kakor je opredelitev SIEG, služb občega ekonomskega interesa (citiranih v čl. II-96, III-122, III-166), ki jih nikakor ne smemo mešati z javnimi službami, ne nastopajo na 852 straneh: v tem primeru je treba pogledati v »belo knjigo« Komisije, da zvemo, da  SIG in SIEG nimajo nič opraviti z javnimi službami.


Back to top
 

5 krat na dan
 
IP Logged
 
japka
5
*****
Offline


Posts: 1457

Gender: male
Re: Slaba ustava
Reply #1 - 04.06.2005 at 15:21:43
 
V nasprotju s tem ta »ustavna pogodba« hoče ob tem, da določa pravila igre, določiti samo igro!
To besedilo zato, ker v vseh delih  (I, II in zlasti v III) uveljavlja liberalne prisile in reference, ni politično nevtralno, za zmerom vsiljuje izbire ekonomske politike, ki morajo očitno biti odvisne od vsakdanje politične razprave, ki se spreminja glede na razmere.
Predvsem pa to besedilo potrjuje, da se Evropa sama za vselej odpoveduje trem glavnim gospodarskim vzvodom, ki omogočajo vladanje vsem državam na svetu: ni monetarne politike (neodvisne centralne banke, katere edino ustavno, nedotakljivo poslanstvo je boj zoper inflacijo, nikakor pa ne zaposlovanje ali rast ), ni proračunske politike (pakt stabilnosti ) in ni industrijske politike (prepoved kakršnegakoli oviranja konkurence , se pravi, prepoved pomoči nekaterim nacionalnim akterjem).
Tako je institucionalizirana in za dolgo časa vsiljena politika gospodarske nemoči.
To besedilo infantilizira državljane Evrope: jemlje nam sleherni interes za to, da bi premišljevali o alternativah. Le zakaj naj bi nadaljevali s politično razpravo, ko pa je sleherna dejanska alternativa izrecno prepovedan v vrhovnem besedilu?


 Imperativna navodila političnega tipa so preveč številna, da bi jih vsa našteli. Med drugim več kakor tri sto členov III. Dela podrobno določa gospodarske politike Unije.
 Neodvisnost in poslanstva centralne banke: čl. I-30: »§ 1. (…) Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke držav članic, katerih denar je evro in ki tvorijo Evrosistem, izvajajo monetarno politiko Unije. § 2. Evropski sitem centralnih bank vodijo odločevalni organi Evropske centralne banke. Glavni cilj Sistema evropskih centralnih bank je ohranjanje stabilnosti cen. Ne glede na ta cilj podpira obče gospodarske politike v Uniji, da prispeva k udejanjanju njenih ciljev. Izvaja sleherno drugo poslanstvo centralne banke v skladu s III. delom in s statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. § 3. Evropska centralna banka je institucija. Ima pravno osebnost. Je edina habilitirana in pooblaščena za emisijo evra. Je neodvisna v izvajanju svojih pooblastil in v upravljanju s svojimi financami. Institucije, organi in organizmi Unije enako kakor vlade držav članic spoštujejo to neodvisnost.« In čl. III-188: » ne Evropska centralna banka ne nacionalna centralna banka ne katerikoli član njihovih odločajočih organov ne morejo zahtevati ali sprejemati navodila od institucij, organov ali organizmov Unije, od vlad držav članic ali od kateregakoli drugega organizma.«
 Pakt stabilnosti: čl. III-184 (2 strani) in čl. 1 protokola št. 10 o postopkih, ki zadevajo pretirane deficite: »Referenčne vrednosti, na katere meri čl. III-184, paragraf 2, Ustave so naslednje: a) 3 % za razmerje med predvidenim ali dejanskim javnim primanjkljajem in notranjim produktom in tržnimi cenami; b) 60 % za razmerje med javnim dolgom in notranjim bruto produktom do tržnih cen«.
 Prepoved opuščanja konkurence: ta prepoved je povsod v besedilu, je odločna in prisiljujoča, enako v razmerju do javnih služb: Čl. III-166: »§ 1. Države članice v zvezi z javnimi podjetji in podjetji, ki jim podeljujejo  posebne ali izključne pravice, ne  razglašajo in ne ohranjajo nobenega ukrepa, ki bi bil v nasprotju z Ustavo, zlasti s členom I-4 paragraf 2 [nediskriminacija], in s členoma III-161 in III-169 [konkurenčna pravila], § 2. Podjetja, zadolžena za upravljanje s službami v občem gospodarskem interesu, ali podjetja, ki kažejo kako značilnost fiskalnega monopola so podvržena dispozicijam Ustave, zlasti konkurenčnim pravilom, kolikor uporaba teh dispozicij ne bi povzročila neuspešnosti pri izvrševanju, de iure in de facto, posebnega poslanstva, ki jim je naloženo. Razvoj menjav ne sme biti izvajan v nasprotju z interesom Unije. § 3. Komisija bdi nad uporabo pričujočega člena in uporablja, kadar je potrebno, ustrezne uredbe ali sklepe Unije.«
 »Politika nemoči«: glej razsvetljeno knjižico Jeana-Clauda Fitoussija, ki dokazuje to postopno razlaščanje političnih funkcionarjev zaradi nezaupanja v demokracijo. Glej predvsem navdušujočo knjigo Jacquesa Généreuxa Manuel critique du parfait européen (Kritični priročnik popolnega Evropejca), ki prav tako protestira zoper torpediranje evropskih orodij za gospodarsko interveniranje in zoper slepi dogmatizem, ki podpira to v svetovnem merilu enkratno norost.


Če pustimo vnemar sovjetsko ustavo (ki je tudi vsiljevala eno politiko, kolektivizem), je ta pristranska ustava enkraten primer na svetu.
Ali ni poslanstvo profesorjev prava, a tudi časnikarjev, da to pojasnijo državljanom, mladim in starim?
___________________________________________________________________________
Tretje načelo ustavnega prava: demokratično ustavo je mogoče revidirati.
»Ustavno pogodbo« je pretežko revidirati : da bi spremenili vejico v tem besedilu, je najprej potrebna soglasje vlad, da se bodo uskladile o projektu revizije, nato je potrebno soglasje ljudstev (parlamentov ali referendumov), da revizijo ratificirajo.
Pri 25 državah je ta postopek dvojne enodušnosti pravo jamstvo za nedotakljivost za privržence imobilizma. To besedilo je okamnelo že ob nastanku.
To je nesprejemljivo pri ustavi  in tudi to je enkratno na svetu.
Poudariti besedo »pogodba«, da bi se pretvarjali, da je enodušnost normalna (kar je res, kadar gre za pogodbe), je nepošteno: to sleparstvo z oksimoronom (retorična figura, pri kateri sta postavljeni v zvezi besedi s protislovnega pomena) »ustavna pogodba« tako z igro besed omogoča ustvariti novo normo, ki je nad vsemi nacionalnimi normami, hkrati pa se znebiti težkega ustavodajnega postopka.
Pogodba iz Nice je začasna (najdlje do 2009). »Ustavna pogodba« pa je namenjena rabi brez omejitve trajanja , njena pravna moč pa je večja kakor vse naše nacionalne norme (uredbe, zakoni, Ustava) in tudi kakor vse naše pogodbe.  To besedilo očitno ni zgolj pogodba kakor tiste, ki so bile sklenjene pred njim. Goljufija bi bila, če bi se pretvarjali, da je.


 Revizijski postopek: Čl. IV-443.3: »Predsednik Sveta skliče Konferenco vlad držav članic z namenom, da bi sporazumno določili spremembe, ki jih je treba vnesti v pričujočo pogodbo. Spremembe stopijo v veljavo, potem ko jih ratificirajo vse države članice v skladu s svojimi ustavnimi pravili.«
 Opozorilo: člen 28 Deklaracije o človekovih in državljanovih pravicah iz leta 1 Francoske republike (1793) je preciziral: »Ljudstvo ima vselej pravico revidirati, reformirati in spremeniti svojo Ustavo. Ena generacija ne more podvreči prihodnjih generacij svojim zakonom.«
 Trajanje uporabe besedila: Čl. I-446: «Pričujoča pogodba je sklenjena za neomejeno trajanje.«
 Premoč evropskih norm nad vsemi drugimi normami, nacionalnimi in internacionalnimi:
Čl. I-6: »Ustava in pravo, ki so ga sprejele institucije Unije, sta glede kompetenc, pripisanih Uniji, pred pravom držav članic.«
Čl. I-12, § 1: »Kadar Ustava pripiše Uniji ekskluzivno kompetenco, lahko edino Unija izdaja zakone in sprejema pravno prisiljujoče akte, medtem ko države članice tega same ne morejo storiti, razen tedaj, kadar jih za to pooblasti Unija ali kadar uveljavljajo akte Unije.«
Med izključnimi kompetencami, glej čl. I-13, §1: »e) skupna komercialna politika« …
Back to top
 

5 krat na dan
 
IP Logged
 
japka
5
*****
Offline


Posts: 1457

Gender: male
Re: Slaba ustava
Reply #2 - 04.06.2005 at 15:23:04
 
Nedavni začetek pogajanj s Turčijo, pri tem da številna sondiranja kažejo množično nasprotovanje tej integraciji, dobro kaže, kako malo se ljudje na oblasti menijo za javno mnenje, kadar ne morajo polagati računov. Zunaj jamstva vrhovnih besedil sploh ni nobenega jamstva.
Ali ni poslanstvo profesorjev prava, a tudi časnikarjev, da to pojasnijo državljanom, mladim in starim?
Četrto načelo ustavnega prava: demokratična ustava je jamstvo zoper samovoljo, tako da zagotavlja hkrati ločenost oblasti in nadzor nad oblastmi.
Duh zakonov, ki ga je opisal Montesquieu je nedvomno najboljša ideja v vseh zgodovini človeštva: vse oblasti naravno, mehanično težijo k zlorabi moči. Da bi zavarovali ljudi pred tiranijo, je potemtakem najpomembnejše najprej ločiti oblasti, nato pa organizirati nadzor nad oblastmi: ni mešanja oblasti in ni oblasti brez nasprotnih oblasti.
Tako ljudstvo pravi: »Ti delaš zakone, a jih ne izvršuješ. Ti pa zakone izvršuješ, vendar jih sam ne moreš pisati.« Tako nobena oblast nima sama zase sredstev, da bi postala tiran.
»Poleg tega lahko ena izmed oblasti, če oceni, da je vedenje druge nesprejemljivo, to drugo oblast odpokliče: skupščina lahko zruši vlado, vlada lahko razpusti skupščino. V obeh primerih se tedaj prepustijo arbitraži (volitvam) ljudstva, ki mora ostati edini vir vseh oblasti.«
Prav to je najboljša zamisel na svetu, globoki vir naše vsakdanje spokojnosti.
S tem, da »ustavna pogodba« tepta ta temeljna načela demokracije, v nasprotju z njimi potrjuje prispevek vseh oblasti k eksekutivi Ministrski svet + Komisija: to je tako, kakor da so zakonodajna oblast (evropska eksekutiva ima izključno pravico do zakonskih pobud! ), izvršna oblast in sodna oblast (izvršna oblast namreč sproža ali ne sproža pravosodne procedure, da bi dosegla spoštovanje Ustave ) v istih rokah.
Z mešanjem oblasti se nam je izmaknil prvi okop zoper tiranijo!


 Izključnost zakonske pobude za eksekutivo: Člen I-26: »(…) § 2. Zakonodajalen akt Unije je mogoče sprejeti zgolj na predlog Komisije, razen tedaj, ko Ustava določa drugače. Drugi akti so sprejeti na predlog Komisije, kadar to predvideva Ustava.
 Moč da sproži zakonske pobude ali jih ne sproži: Člen I-26: »Evropska komisija: § 1. Komisija uveljavlja obči interes Unije in sprejema pobude, ki so za ta namen primerne. Bdi tako nad izvrševanjem Ustave kakor nas ukrepi, ki so jih z njenim pooblastilom sprejele institucije. Nadzoruje rabo prava Unije, ki pod nadzorom Sodišča Evropske unije. Udejanja proračun in upravlja s programi. Izvršuje koordinacijske, izvršilne in upravljalske funkcije v skladu s pogoji, predvidenimi z Ustavo. Z izjemo zunanje politike in skupne varnosti in drugih primerov, ki jih predvideva Ustava, izvaja zunanje zastopanje Unije, Sprejema pobude pri letnem in večletnem programiranju Unije, da bi dosegla medinstitucijske sporazume.«


Z določeno koherentnostjo besedilo jemlje tudi Evropskemu parlamentu elementarne in najpomembnejše moči, čeprav mu jih tradicionalno podeljuje izvoljenost na neposrednih univerzalnih volitvah: Evropski parlament nima zakonske pobude.
To pa je hiba, zaradi katere ne more delovati in o kateri se nikakor ni mogoče pogajati. Če dovolimo, da se to sprejme, smo nori.
Evropski parlament nima niti nobenega resnega sredstva za nadzorovanje in spreminjanje politike, ki jo izvaja izvršna oblast. V najboljšem primeru soodloča pri dajanju zakonov.  Obstaja pa celo cela vrsta tem, ki mu v celoti uhajajo!


 Področja na katerih je Parlament pooblaščen izdajati zakon s soodločanjem (»običajni zakonodajni postopek« iz čl. III-396): Čl. I-34, § 1: »Evropski zakoni in okvirni zakoni skupaj, na predlog Komisije, sprejemata Evropski parlament in Svet v skladu z običajnim zakonodajnim postopkom, na katerega meri člen III-396. Če dve instituciji ne prideta do sporazuma, ta akt ni sprejet.« Ni seznama področij soodločanja, torej je očitno: treba je ribariti po 850 straneh, da bi našli člene, ki predvidevajo običajni zakonodajni postopek in potemtakem soodločanje. Glej naslednjo opombo.
 Izključna področja, kjer eksekutiva lahko sama daje zakone: čl. I-34, § 2: »V posebnih primerih, ki jih predvideva Ustava, evropske zakone in okvirne zakone sprejema Evropski parlament z udeležbo Sveta ali Svet z udeležbo Evropskega parlamenta v skladu s posebnimi zakonodajnimi postopki.« Tudi tukaj očitno ni seznama »področij, pridržanih za eksekutivo-legislativo« (Montesquieu gotovo trpi v grobu, ker si ta oksimoron drzne obstajati), torej: treba se je odpraviti ribarit na 850 strani, da bi našli člene, ki predvidevajo poseben zakonodajni postopek … Ker so ta področja nekako zona, prosta parlamentarne kontrole, bi vendarle radi vedeli vsaj to, za katere snovi gre.
Na 852 straneh izvirnega besedila, sicer nisem našel tistega, kar sem iskal, sem pa našel naslednja pojasnila na site http://www.assemblee-nationale.fr/12/europe/rap-info/i1710.asp :
»2) posplošitev »evropskega zakonodajnega postopka«:
Ustava znatno razširja torišče uporabe soodločevalskega postopka, ki ga poslej imenujemo »običajni zakonodajni postopek« in ki izenačuje Evropski parlament s Svetom Unije.
Ta razširitev vodi k precejšnje povečanje oblasti Evropskega parlamenta, saj 27 akcijskih področij Unije prestaja zakonodajni postopek, zadevajo pa predvsem:
-notranji trg (čl. III-24, III-29 in III-46-2);
-gospodarsko administriranje in Gospodarska in monetarna unija (čl. III-71-6 in III-79-5);
-pravosodje in notranje zadeve (čl. III-163, III-166-2, III-167, III-171, III-173, III-177);
-Sodišče (čl. III-264, III-269, III-289)
-Evropski proračun (čl. III-318, III-319)
-trgovinski sporazumi (čl. III-217-2):
-kmetijstvo (čl. III-126-1, III-127-2);
Nove pristojnosti, priznane Uniji, so vse podvržene običajnemu zakonodajnemu postopku in tako dodajajo osem novih področij, na katerih bo Evropski parlament dajal zakone izenačen s Svetom:
-šport (člen III-182);
-civilna zaščita (člen III-184);
-intelektualna lastnina (člen III-68);
-vesolje (člen III-50);
-administrativno sodelovanje (člen III-185);
-ukrepi, potrebni za uporabo evra (člen III-83);
-finančne sankcije zoper kriminalne osebe ali skupine (člen III-49);
-energija (člen III-157);
Kljub vsemu je Evropski parlament na področjih, ki so podvržena posebnemu zakonodajnemu postopku,vendarle dosegel okrepitev svojih oblasti:
-moč pobude in zadnjo besedo o zakonu, ki opredeljuje modalnosti izvrševanja njegove pravice do preiskovanja (člen III_235);
-postopek potrjevanja v zvezi z »lastnimi viri« (člen I-53 § 4) namesto zgolj konsultiranja;
-postopek potrjevanja v zvezi z razširjanjem pravic, zvezanih z državljanstvom (člen III-13);
Back to top
 

5 krat na dan
 
IP Logged
 
japka
5
*****
Offline


Posts: 1457

Gender: male
Re: Slaba ustava
Reply #3 - 04.06.2005 at 15:24:06
 
Veliko je »odgovornih« iz evropske eksekutive, začenši s komisarji , zlasti pa Ministrski svet, ki ustvarjajo prisiljujoče norme, ni pa jim treba položiti računov nikomur v Parlamentu. Velikanska oblast brez nasprotne oblasti.
Evropski parlament ne more postaviti pod vprašaj kakega komisarja, lahko le odpokliče komisijo en bloc, in to zgolj s kazenskimi razlogi, ne pa zato, da bi sankcioniral politiko komisije, kar precej omejuje njegov vpliv. Evropski parlament ne more zrušiti Ministrskega sveta, ki je potemtakem absolutno neodgovoren.
Zgled za vsemogočnost komisarjev: komisar, zadolžen za mednarodno trgovino, je edini zastopnik Unije na vseh mednarodnih pogajanjih (STO – Svetovna trgovinska organizacija in drugih). Ta človek je v sebi zgostil vrtoglavo oblast. S tem naslovom se pogaja za OSTS (Obči sporazum o trgovini s storitvami, svetovna različica Bolkensteinove smernice) v imenu vseh Evropejcev, vendar v največji tajnosti: nikomur v Parlamentu ne polaga računov o pogajanjih, ki jih izvaja o sporazumu, ki bo vendar globoko spremenil življenje vseh Evropejcev, Parlament pa mu tega ne more naložiti.  Potemtakem lahko že zdaj opazujemo otipljiva znamenja deviacije tiranske vrste. »Ustavna pogodba« za dolgo časa fiksira institucionalno neravnovesje, ki jo omogoča.


-
moč konsultiranja na več področjih, kamor sploh ni imel pravice do vpogleda, denimo pri ukrepih, potrebnih za olajševanje diplomatske in konzularne zaščite državljanov Unije (člen III-13);
Poleg tega je treba Evropski parlament konsultirati, kar zadeva:
-
odločitev Sveta, da bo uporabil »premostitveno klavzulo« (člen IV-7bis);
-
ukrepe, ki zadevajo potne liste, osebne izkaznice,pravice do bivanja, zaščito in socialno varnost (člen III-9);
-
lingvistični režim pravic iz intelektualne lastnine (člen III-68);
Naposledbo, pri mednarodnih sporazumih, razširitev zakonodajnega postopka povzročila potrjevalni postopek v zvezi s sporazumi, ki se nanašajo na to področje (člen III-226).«
Še naprej imamo občutek, da obstajajo področja, kamor Parlament »sploh nima pravice do vpogleda« (zato nas mrazi po hrbtu), da pa nihče pri tem ne vztraja … »21 področij, iz katerih je Parlament izključen in na katerih Ministrski svet odloča sam je odločilno pomembnih: notranji trg, glavnina skupne kmetijske politike, skupna carinska tarifa, zunanja politika in skupna varnost, gospodarska politika, socialna politika, fiskalnost …«, vendar avtor J.-J. Chavigné ne navaja ustreznih členov. Potemtakem je treba še naprej ribariti po besedilu … Vznemirljiva nepresojnost vrhovnega besedila.
 Zgolj Komisija lahko zruši Parlament, vsega naenkrat: Člen I-26, § 8: »Komisija kot kolegij je odgovorna pred Evropskim parlamentom. Evropski parlament lahko sprejme nezaupnico za Komisijo v skladu s členom III-340. Če je taka nezaupnica sprejeta, morajo člani Komisije kolektivno odstopiti s svojih funkcij in minister Unije za zunanje zadeve mora odstopiti s funkcij, ki jih opravlja v Komisiji.«
Posameznega komisarja lahko »odstopi« predsednik Komisije (ki ga izvoli Parlament): čl. 1-27, zadnji §: »Član Komisije ponudi odstop, če to od njega zahteva predsednik«, vendar ne Ministrski svet ne Evropski svet nista odgovorna pred nikomer. Svet imenuje člane Komisije (čl. 1-27 § 2), edino predsednika Komisije voli Parlament (čl. 1-27 §). Komisija je tako emanacija Sveta, njegova »stvar«, rabi potemtakem za politično »varovalko« nasproti Parlamentu, s tem da igra vlogo pregrade za oba Sveta, ki ničesar ne tvegata.
 Glej podrobnosti ponižanja, ki ga je Pascal Lamy namenil parlamentarcem, ki so si hoteli ogledati pripravljalne dokumente za OSTS v vznemirljivi knjigi Raoula Marca Jennarja Europe, la trahison des élites (Evropa, izdaja elit), strani 64 in nasl., zlasti 70 in 71.
Glej tudi Jennarjev vznemirljivi članek z naslovom »Koliko časa še Pascal Lamy?« (»Koliko časa še Pascal Lamy?«) v zvezi z obema sporazumoma OSTS in APILT: http://politique.eu.org/archives/2004/04/11.html .


Oslabitev parlamentarnega nadzora je že drugi bistven okop zoper tiranijo, ki je izginil.
To je tisto, kar šolski priročniki za študente političnih znanosti že dvajset let sramežljivo imenujejo »demokratični primanjkljaj« EU. Precej blag izraz za označitev dejanske izdaje ljudstev, preveč zaupljivih do tistih, ki so jih izbrala za to, da jih branijo.
Vsi pogovori državljanov bi morali analizirati to nazadovanje demokracije, ta rak demokracije:  med evropskimi institucijami sta Parlamentu, edini instanci, ki je nosilka ljudske suverenosti prek delovanja neposrednih univerzalnih volitev, odvzeti normativna oblast in nadzorna oblast, medtem ko je do najnevarnejšega mešanja oblasti prišlo v rokah zelo neodgovorne eksekutive.
To so na stežaj odprta vrata za samovoljo.
Le kako lahko analitiki in komentatorji zdrsnejo čez to, kakor da bi to bilo nekaj drugotnega? Gre za Evropo za vsako ceno? Za kakršnokoli Evropo? Celo nedemokratično? Mar nimamo pravice o tem govoriti, ne da bi nas označili za nasprotnike Evrope?
Pravijo nam: »to besedilo je boljše kakor prej, morate že biti idiot, da zavračate napredovanje«. To je prikrivanje tega, da s tem besedilom nikakor ne napredujemo: strjujemo, blokiramo, utrjujemo, krepimo, prvič bi dali ljudsko jamstvo avtorjem besedila, ki so doslej shajali brez njega, vidimo za kakšen rezultat.
Čeprav je predlagano besedilo boljše kakor prej, je absolutno nesprejemljivo, zelo nevarno.
Montesquieu se najbrž obrača v grobu.
Privrženci pogodbe kot velik napredek predstavljajo dejstvo, da bo Parlament poslej, s tem besedilom, glasoval o proračunu.  Ali se zavedajo resnosti položaja? Evropski parlament danes niti glasuje ne o proračunu! Zapomniti si je treba: če je šibek parlament, so šibki državljani.
Napredovanje (dejansko) pri proračunu je manever, ki ne sme maskirati nesprejemljive šibkosti: če sami državljani ocenjujejo, da njihov Parlament nikakor nima zakonske pobude, politično delajo harakiri.
Klavrn paradoks bi bila ta ljudstva, ki bi, slabo informirana, sama sprejela nazadovanje parlamentarnega nadzora, to se pravi, glavnega okopa, ki jih varuje pred nepravičnim zakonom močnejšega.


 Tako imenovani »napredki« za Parlament: glasoval bo o proračunu in več materij bo, o katerih bo soodločal: Parlament torej ne bo izključen od skoraj vsega kakor prej … Zdi se, da sanjamo.
Back to top
 

5 krat na dan
 
IP Logged
 
japka
5
*****
Offline


Posts: 1457

Gender: male
Re: Slaba ustava
Reply #4 - 04.06.2005 at 15:26:14
 
Tedaj bi za državljane postalo odveč imeti refleksijo in politično mnenje, kakor hitro bi izginil prenosni jermen Parlamenta (edini, ki naša individualna politična mnenja spreminja v odločitve in obče pravne norme).
Tisti, ki trobijo o nastanku referenduma o ljudski pobudi na pobudo enega milijona državljanov , so ali lažnivci ali pa ne znajo brati: pogodba opredeljuje zgolj bedno pravico do peticije brez sleherne prisilne moči za Komisijo, ki je zgolj povabljena, naj razmisli in ki lahko mirno in brez opravičila vrže predlog v smetnjak.
Prav tako lepa obča in velikodušna načela, ki so raztrobljena povsod, nimajo prisiljujoče moči in tako ustvarjajo iluzijo.
Povsod je to besedilo iluzionistično, da bi prikrilo bolezen, smrtno za demokracijo: nacionalne eksekutive, tako desničarske kakor levičarske, se bodo, s tem da ob nastanku Evrope brez sramu uveljavljajo nasprotno, postopoma in skrivoma v petdesetih letih otresle parlamentarnega nadzora.
Politiki na oblasti pa vendarle niso lastniki ljudske suverenosti, ki jo utelešajo zgolj začasno: ne vlada ne parlament ne moreta od nje odstopiti (ali jo zaseči): to more edino ljudstvo samo ob poznavanju stvari.
Iz tega zornega kota so številne vlade, ki so raje dale ratificirati to besedilo svojim nacionalnim parlamentom  kakor svojim ljudstvom (referendum), podpisale resnično izdajo : ljudstvom teh dežel je hkrati vzeta razprava in neposredno izražanje, ki bi jim omogočila, da bi se uprla nazadovanju parlamentarne kontrole, ki jih nezmotljivo izpostavlja prihodnjim tiranom.
To je upravičen vzrok za vstajo.


 Noëlle Lenoir, tedaj francoska ministrica Raffarinove vlade, delegirana za evropske zadeve, je izjavila: »dovolj bo zbrati milijon podpisov v Evropi, da bi prisilili Komisijo, da sproži zakonodajen postopek« (Le monde, 30. oktobra 2003).
 Pravica do peticije: čl. I-47, § 4: »Vsaj milijon državljanov Unije, pripadajočih pomenljivemu številu držav članic, lahko prevzame pobudo in povabi Komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti ponudi primeren predlog o vprašanjih, za katera ti državljani menijo, da je zanje potreben pravni akt Unije z namenom aplicirati Ustavo. Evropski zakon določi dispozicije, ki so zbezane s postopki in pogoji, zahtevanimi za prezentacijo take državljanske pobude, skupaj z minimalnim številom držav članic iz katerih morajo biti državljani, ki jo predlagajo.« Tisoč milj smo od švicarskega referenduma na ljudsko pobudo, s katerim pobliskavajo pred volilci.  

 Dežele, ki ne podvržejo »pogodbe« svojim ljudstvom: Italija, Nemčija, Belgija, Švedska, Ciper, Grčija, Estonija …
Dežele, ki so se odločile za referendum: Francija, Združeno kraljestvo, Španija, Češka republika, Portugalska, Nizozemska …
 R. M. Jennar ima prav: znova je treba uveljaviti naše podlage in opozoriti na to, kar 26. junija 1793 razglasil 35. člen Deklaracije o človekovih in državljanovih pravicah iz leta 1: »Kadar vlada krši pravice ljudstva, je


Ta prezir do ljudstev in njihovih dejanskih izbir jasno razkriva nevarnost, ki narašča v največji diskretnosti: naše elite, tako desničarske kakor levičarske, ne zaupajo demokraciji in nam jo hote, postopoma in potuhnjeno jemljejo.
Ali ni poslanstvo profesorjev prava, a tudi časnikarjev, da to pojasnijo državljanom, mladim in starim?

Peto načelo ustavnega prava: demokratično ustavo izda le skupščina, ki je neodvisna od obstoječih oblasti.
Ustave ljudstvu ne podeljujejo mogočneži. Opredeli jo samo ljudstvo prav zato, da se zavaruje pred samovoljo mogočnežev.
Narobe pa  evropske institucije (že 50 let) pišejo politiki na oblasti, ki so potemtakem očitno sodniki in sojeni: tako desničarski kakor levičarski; ko ti funkcionarji so sami določali prisile, ki bodo motile vse dni, jih to vodilo v nevarno pristranskost, kar je sicer človeško, je pa tudi predvidljivo.
Tudi to je za demokrata enkratno na svetu.
Rezultate pa opazujemo kot karikature tega, čemur bi se morali izogibati: vsemogočno eksekutivo in marionetni Parlament, videz demokracije z iluzijami povsod, vendar dejansko in globoko nazadovanje parlamentarnega nadzora, suverenosti ljudstev in jamstva zoper samovoljo.
Edina zaupanja vredna pot za ustvarjanje uravnovešenega in varovalnega temeljnega besedila je ustavodajna skupščina, neodvisna od trenutnih oblasti, izvoljena za to, da izdela Ustavo, in za nič drugega kakor za to, in nato odpoklicana.
Na državljanih je, da uveljavijo ta postopek, če se ga že politični funkcionarji skušajo znebiti.
Precej raznoliki sestavek Giscardove ustave ni zadosten argument: ta konvencija je slaba parodija, na tisoče kilometrov smo od Ustavodajne skupščine: člani te konvencije niso bili izvoljeni s tem mandatom, njeni člani niso bili vsi neodvisni od trenutnih oblasti, niso imeli pooblastil, da bi napisali uravnovešeno in demokratično besedilo: le potrdili in kompilirali so lahko (rahlo modificirana) besedila, ki so jih pred tem napisali hkrati privrženi in pristranski akterji.
Back to top
 

5 krat na dan
 
IP Logged
 
japka
5
*****
Offline


Posts: 1457

Gender: male
Re: Slaba ustava
Reply #5 - 04.06.2005 at 15:28:01
 
vstaja za ljudstva ali za vsak del ljudstva najsvetejša izmed pravic in najbolj nujno potrebna izmed dolžnosti«. (Europe, la trahison …, str. 218).
 V tej zvezi berite stališče Pervenche Berès, članice Giscardove

To, da so oblastniki na oblasti skoraj leto, odkar je Konvencija podala svoj predlog, na novo pisali besedilo, je iz ustavnega zornega kota še ena grozovitost.
Vse antidemokratične napake »ustavne pogodbe« nedvomno izhajajo iz centralne zmote, zagrešene na začetku, v zvezi z virom temeljnega prava, ki je lahko zgolj neodvisna ustavodajna skupščina, izvoljena zgolj s tem mandatom.
Ali ni poslanstvo profesorjev prava, a tudi časnikarjev, da to pojasnijo državljanom, mladim in starim?
___________________________________________________________________________
Sklep

Navsezadnje je ta »ustavna pogodba« detonator, razkrivalka, ki postavlja na svetlo nekaj, kar se že dolgo diskretno prede.
Nekako je volk prišel iz gozda in državljani lahko naposled vidijo veliko nevarnost in se uprejo.
Ena izmed velikih zmot je bilo postaviti gospodarsko pred politično, se pravi, zaupati vladanje gospodarstvenikom,  čeprav bi ti morali ostati v skladiščih in omogočati delovanje motorja.
Liberalni gospodarstveniki se s tem, da namesto bratstva pridigajo svobodo kot vrhovno vrednoto, s tem da uničujejo regulacijo države, varuhinje občega interesa, in postavljajo regulacijo trga, vsote partikularnih interesov, lotevajo temeljev demokracije, da bi glavne gospodarske odločevalce odtegnili slehernemu nadzoru.
Sistematična deregulacija, ki jo izvajajo v Evropi (institucije, politika in zapah Ustave), bolj na splošno pa na vsej zemlji (STO, OSTS, APILT), je nazadovanje civilizacije, vračanje v barbarstvo zakona močnejšega.
Moderna ljudstva zaradi lahkovernosti, zaradi ravnodušnosti dopuščajo da peša njihova najdragocenejša dobrina, zelo redka na tem planetu, tista, ki je pogoj za njihovo vsakdanjo spokojnost: različne zaščite pred močnimi od osrčja podjetij (socialne pravice) do domovine (demokratične institucije, nadzirane in preklicljive).


 V tej zvezi berite stališče Pervenche Berès, članice Giscardove konvencije, potemtakem soavtorice besedila, ki pa zanika končni rezultat, tako zelo so ga popačile vlade v letu potem, in ki poziva, naj »rečemo "ne", da rešimo Evropo«: http://www.ouisocialiste.net/IMG/pdf/beresMonde290904.pdf .
 Po slavni Lecordairovi formulaciji: »Med močnim in šibkim, med bogatim in revnim, med gospodarjem in služabnikom svoboda zatira, zakon pa osvobaja.«
Vsakdo lahko predvidi, kaj se bo zgodilo s svobodnimi lisicami v svobodnem kokošnjaku.
Čari nebrzdane svobode so privid, izmišljotina, goljufija.


Demokracija ni večna, je celo skrajno krhka. S tem da mislimo, da je neranljiva, smo na tem, da pustimo, da se izgubi.
Celo po zavrnitvi tega besedila se bo treba boriti za njeno ohranitev in se bojevati, da svoje zastopnike prisilimo, da zgradijo drugačno, preprosto demokratično Evropo.  
Toda ta iluzionistično temeljno besedilo je državljanom predstavljeno skozi razpravo, ki je tudi sama iluzionistična.
Številni časnikarji s tem, da enačijo nasprotnike besedila z nasprotniku Evrope, delajo nepošten amalgam: dvojna enačba (»Da za pogodbo = da za Evropo, Ne za pogodbo = ne za Evropo« je žaljiva laž, sprevračanje dejanskosti, nikoli dokazan varljiv slogan, narejen, da bi zapeljal tiste, ki niso brali pogodbe in ki niso preučili zelo krepkih argumentov tistih, ki nasprotujejo tej pogodbi prav zato, da bi obvarovali perspektivo demokratične Evrope.
Odgovornost časnikarjev je tukaj zgodovinska: ali ne bo v Franciji nobenega poštenega novinarja, ki bi enakovredno povzel obe proevropski stališči, da in ne?
Ali ne bo v Franciji nobenega časnika, nobene oddaje, ki bi organizirala protislovne razprave, nujno potrebne za to, da si ustvarimo razsvetljeno mnenje?
Ta trenutek je Internet, ki je najbolj demokratičen in necenzuriran medij, najboljše orodje za upiranje. Če se vam sporočilo zdi koristno, ga hitro razpošljite po svojih lastnih mrežah in mimo Interneta na papirju.
Ne rodimo se državljani: to postanemo.
Ali ni poslanstvo profesorjev prava, a tudi časnikarjev, da to pojasnijo državljanom, mladim in starim?
Čemu ob uri tako zelo pomembnih, težavnih in nevarnih sprememb, kakršne so tiste, ki utemeljujejo ustavo, rabijo novinarji?

Čemu rabijo profesorji prava?

Étienne Chouard, Marseille



 Berite analize na spletni strani Acrimed o prisztanskosti medijev v zvezi s to zadevo: http://www.acrimed.org/article1950.html .
Berite tudi članek Bernarda Cassena v Le monde diplomatique: »Débat trqué sur le traité constitutionnel« : http://www.monde-diplomatique.fr/2005/02/cassen/11908 .


http://etienne.chouard.free.fr
(prevedel Drago B. Rotar)

BIBLIOGRAFIJA
Med knjigami in članki, ki sem jih prebral v zadnjih šestih mesecih, ki so vsi globoko proevropski, nekateri še posebej pomagajo, da si skujemo izdelano in trdno argumentirano mnenje zoper to nevarno besedilo, bolj splošno pa o graditvi Evrope in o svetovni deregulaciji :

Raoul Marc Jennar, Europe, la trahison des élites (Evropa, izdajstvo elit), 280 str., december 2004, Fayard: za rigorozno in pasionantno argumentacijo. Mučno preučevanje evropskih kolesij in v temelju antidemoktratičnih zastranitev te Evrope, ki ves čas laže. Kako je obramba zasebnih interesov velikih skupin že zdaj zasedla mesto obrambe občega interesa. Poglavja o STO – Svetovni trgovinski organizaciji, OSTS – Občem sporazumu o trgovini s storitvami, in APILT – Aspektih pravic intelektualne lastnine, ki zadevajo trgovino, so absolutno poučna. Zelo pomembna knjiga, nujno preberite.

Anne-Marie Le Pourhiet, profesorica javnega prava, je 11. marca 2005 napisala v Monde zelo močan članek, ki odlično povzema bistveno od bistvenega: »Qui veut de la post-démocratie? (Kdo hoče post-demokracijo?)«; zelo kratek in zelo zgoščen članek: http://www.lemonde.fr/web/imprimer.article/0,1-0@2-3232,36-401231,0html .

Raoul Marc Jennar, »Quand l'Union européenne tue l'Europe (Ko Evropska unija ubija Evropo)«, 40 strani, januar 2005 : brošura, ki povzema zgoščeno propagando zoper »ustavno pogodbo«. Tudi DVD, na katerem Jennar sam na pedagoški, zelo umirjen način predstavi tri ekspozeje: o OSTS, o Bolkensteinovi smernici in o »ustavni pogodbi«. Tam zelo močno začutimo strah zbujajočo koherentnost, ki povezuje ta besedila. Pomembni dokumenti so na voljo na www.urfig.org .

Jean-Claude Fitoussi, ekonomist, La politique de l'impuissance (Politika nemoči), 160 strani, januar 2005, Arléa: pasionantna knjižica pogovorov z Jeanom-Claudom Guillebaudom, da bi razumeli, kako Evropa namenoma opušča demokracijo in se odpoveduje ekonomski intervenciji držav.

Jacques Généreux, ekonomist, Manuel critique du parfait Européen – les bonnes raisons de dire »non« à la »constitution« (Kritični priročnik popolnega Evropejca – dobri razlogi, da rečemo »ne« »ustavi«), 165 strani, februar 2005, Seuil: spet izvrstna knjižica, zelo jasna, živahna, rezka, zelo argumentirana, s hkrati ekonomsko in zelo človeško tonalnostjo.

Yves Salese, član Državnega sveta, Manifest za neko drugo Evropo, 120 strani, januar 2005, Le Félin: natančna, rigorozna, konstruktivna argumentacija. Prijetno in zelo poučno branje.

Yves Salese  - tudi on je napisal še krajši članek, ki na 10 straneh povzema njegovo analizo: »Reči »ne« evropski ustavi, da bi zgradili Evropo«: http://www.fondation-copernic.org/Flash-septembre2004.pdf.

V tem času je pomemben necenzuriran in politično zelo usmerjen (levo), vendar absolutno obilen vir informacij internetna stran-portal  www.rezo.net . Tam vsak dan najdem vsaj en zanimiv dokument.

Bernard Maris, Ah Dieu! Que la guerre économique est jolie (O Bog! Kako ljubka je gospodarska vojna), november 2004, Albin Michel: za demonstracijo prevare z »nujno potrebno gospodarsko vojno« z zelo prepričljivo vzporednico z vojno 1914; kakor ponavadi, vojna ni neogibna in tisti, ki ščuvajo k vojskovanju niso tisti, ki se bojujejo in ki trpijo. Lep poziv k dezertiranju. Postaviti ob neovirano religijo konkurence (tekmovanja), h kateri se neprenehoma vrača »ustavna pogodba«, ki naposled obrača države in ljudstva druge zoper druge z udarci socialnega, fiskalne in okoljskega dumpinga.

Joseph E. Stiglitz, La grande désillusion (Velika deziluzija), 324 strani, sept. 2003, Fayard: blok v mlakuži : veliki liberalni ekonomist, vodja svetovne banke, ki je delal z največjimi ljudmi tega sveta in ki do podrobnosti opisuje slepi in zločinski dogmatizem liberalnih tehnokratov MMF in njegove posledice za gospodarstva in ljudstva. Negovan stil, 0% maščobe. Velika knjiga, referenca, preberite.

Agnès Bertrand in Laurence Kalafatides, OMC, le pouvoir invisible (STO, nevidna oblast), 325 strani, julij 2003, Fayard: vznemirljiva in osvetljujoča knjiga, ki omogoča razumevanje ciljev in sredstev tega velikanskega stroja za dereguliranje, kakršen sta GATT (General Agreement on Tariffs and Trade) in nato STO, orodji prisile za države, a nikoli za podjetja. Ta knjiga omogoča, da krepko začutimo popolno koherentnost med cilji in vplivi STO ter cilji in vplivi sedanje evropske konstrukcije.

Da bi razumelo celostno logiko tega, kar dobiva obliko na planetarni ravni, je treba prebrati hkrati strah zbujajoči in razsvetljeni članek Lori M. Wallach, »Le nouveau manifeste du capitalisme mondial (Novi manifest svetovnega kapitalizma)« v Le Monde diplomatique iz februarja 1998 v zvezi z Multilateralnim sporazumom o investiranju (MSI) (eni izmed »Drakulovih odločitev«, imenovanih tako, ker ne prenesejo svetlobe, ker so očitno tako zelo nesprejemljive): http://www.monde-diplomatique.fr/1998/02/WALLACH/10055 . V njem jasno kakor s pomočjo karikature jasno zaznamo logiko, ki nosi številna pomembna besedila in sporazume, ki so danes v pripravi: OSTS, Liberalna evropska konstrukcija, STO, APILT, Bolkensteinova smernica itn. Sorodnost vseh teh besedil postane očitna: strah zbujajoč »družinsko vzdušje«.

* * * * *

Pišete mi lahko na etienne.chouard@free.fr




iz mejla
Back to top
 

5 krat na dan
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: Slaba ustava
Reply #6 - 07.06.2005 at 09:22:48
 
takšno kozlarijo lahko napiše samo nekdo, ki ni prebral niti ene sodbe Sodišča evropskih skupnosti ... naj začne s sodbo Commission v. Microsoft

... pa bi morda dojel, da liberalizem na eni strani in na drugi strani konkurenčna pravila varujejo šibkejše pred monopoli tipa Microsoft (je bil Microsoft obsojen na največjo kazen v zgodovini  Wink )

Kar se pa ustave tiče ... ustava ni le knjižica na kateri piše "Ustava" ustava so vse sodbe Ustavnega sodišča in še en cel kup ustavnih zakonov ... naivnost in preproščina so odlični tlakovci za katastrofo  Angry

(sem si šla pogledat kdo je avtor tegale teksta ... nekdo ki poučuje word, exell ... profesor prava  Grin ne me basat)
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Slaba ustava
Reply #7 - 08.06.2005 at 08:22:27
 
Pri tako komplesnih projektih kot je EU velja nečeloma enako kot za projekt UTD: še tako precizna pravnoformalna   in ekonometrična utemljitev ne more prepričat v verjetje tistga, ki dvomi  njegovo smiselnost; tisti  pa, ki  v to smislenost  verjame, pravnoformalnih  in ekonometriničnih  utemeljitev itak  ne potrebuje.  EU ustava zato  nikogar ne more prepričat in nikogar odvrnt od ideje  EU ne glede na njene prednosti in pomanjkljivosti , skoz  ratifikacije na   referendumih  pa se samo  razkriva,  da je v namen predvsem sama  sebi.      
Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: Slaba ustava
Reply #8 - 08.06.2005 at 16:32:13
 
titud wrote on 08.06.2005 at 08:22:27:
Pri tako komplesnih projektih kot je EU velja nečeloma enako kot za projekt UTD: še tako precizna pravnoformalna   in ekonometrična utemljitev ne more prepričat v verjetje tistga, ki dvomi  njegovo smiselnost; tisti  pa, ki  v to smislenost  verjame, pravnoformalnih  in ekonometriničnih  utemeljitev itak  ne potrebuje.  EU ustava zato  nikogar ne more prepričat in nikogar odvrnt od ideje  EU ne glede na njene prednosti in pomanjkljivosti , skoz  ratifikacije na   referendumih  pa se samo  razkriva,  da je v namen predvsem sama  sebi.      



sorry titud ama problem evropske ustave je v tem, da se folk preprušča t.i. spinn doctor - jem (samozvanim pravnikom), namesto da bi živeli zavestno življenje in sprejemali zavestne (utemljene) odločitve ...

kar se mene tiče ustava za evropo ni nekja aboslutno pozitivnega, toda če dam na svojo vrednostno tehtnico pozitivne in negativne sestavine prevladajo pozitivne
Back to top
 
 
IP Logged
 
K
1
*
Offline

Življenje je krasno!
Posts: 1

Gender: female
Re: Slaba ustava
Reply #9 - 08.06.2005 at 20:02:46
 
Prvo kot prvo to sploh ni ustava ampak mednarodna pogodba, z nekaterimi ustavnimi elementi.
Pa še nekaj:

Pogodba iz Nice (pogodba o ustavi Evrope je v bistvu izpeljanka Nice, v njej so združene in poenostavljene vse prejšnje pogodbe) ŽE VELJA in se uporablja in je trikrat bolj nepregledna, ima za nas skorajda enak pomen, z zelo malo bistvenimi razlikami.

Kaj je v tem primeru alternativa????
Izstop iz Evropske unije?
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Slaba ustava
Reply #10 - 09.06.2005 at 15:09:19
 

Po moje ta EU ustava ni vredna pol pizde mrzle vode, saj je njen namen predvsem to, da se kapitalistom omogoči čim bolj proste roke. Par sto strani politično-pravniškega šmorna.

Sicer je pa tudi EU sama po sebi kapitalistični projekt - kar so Francozi in Nizozemci lepo začutili in zadevo spravili nazaj na realna tla.



uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: Slaba ustava
Reply #11 - 09.06.2005 at 15:47:17
 
t wrote on 09.06.2005 at 15:09:19:
Po moje ta EU ustava ni vredna pol pizde mrzle vode, saj je njen namen predvsem to, da se kapitalistom omogoči čim bolj proste roke. Par sto strani politično-pravniškega šmorna.!



in ki jih ti nisi niti od daleč pogledal, kaj šele prebral  (zgodovinsko gledano, pa je omogočila gospodarski vzpon revni Irski, Finski, ter v 70ih letih gospodarsko popolnoma uničeni VB)

in ki omogoča gospodarski vzpon pribaltskim državam ... (kjer verjetno še nisi bil)

Grin  Grin  Grin  Grin  Grin

natzionalsozialismuss ueber alles

EU je priložnost (kar pa še ne pomeni, da jo znajo vsi enakodobro/slabo izkoristit)

mentalnoneadaptabilni ziher ne spadajo v to kategorijo ... ti kar svoj UDT žveči, morda boš prišel do preboja v znanosti z odkritjem kako financirati UDT in pri tem pobrati 0% davek in penzionistom, ki predstavljajo 33% prebivalstva dati višje penzije kot ljudem, ki delajo ...

(prav malo te loči od Nobelove nagrade za mir) Grin
Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: Slaba ustava
Reply #12 - 09.06.2005 at 15:49:47
 
K wrote on 08.06.2005 at 20:02:46:
Prvo kot prvo to sploh ni ustava ampak mednarodna pogodba, z nekaterimi ustavnimi elementi.
Pa še nekaj:

Pogodba iz Nice (pogodba o ustavi Evrope je v bistvu izpeljanka Nice, v njej so združene in poenostavljene vse prejšnje pogodbe) ŽE VELJA in se uporablja in je trikrat bolj nepregledna, ima za nas skorajda enak pomen, z zelo malo bistvenimi razlikami.

Kaj je v tem primeru alternativa????
Izstop iz Evropske unije?


vsaka ustava je pogodba  Roll Eyes


alternativa?

Niški kompromis z Irsko ali Maastrichtski kompromis z Dansko, ali Luxemburški kompromis s Francijo

.
.
.
.
(zgodovina se ponavlja, zato ker se ljudje zgodovine ne učijo) 8)
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Slaba ustava
Reply #13 - 09.06.2005 at 15:55:47
 
sinjeoka wrote on 09.06.2005 at 15:49:47:
vsaka ustava je pogodba  Roll Eyes


alternativa?

Niški kompromis z Irsko ali Maastrichtski kompromis z Dansko, ali Luxemburški kompromis s Francijo

.
.
.
.
(zgodovina se ponavlja, zato ker se ljudje zgodovine ne učijo) 8)




iz zgodovine se ljudje še nikoli niso ničesar naučili


sinjeoka wrote on 09.06.2005 at 15:47:17:
in ki jih ti nisi niti od daleč pogledal, kaj šele prebral  

D




Sinja jaz nisem tak kot ti, da bi pisal o nečem, česar niti od daleč še nisem videl, tako kot ti.

Nismo vsi tako zelo hudo blond kot ti.



uživaj!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: Slaba ustava
Reply #14 - 09.06.2005 at 16:13:10
 
t wrote on 09.06.2005 at 15:55:47:
Nismo vsi tako zelo hudo blond kot ti.



pametna kosa zapušta ludu glavu  Grin

ker če bi bral ustavo, bi definitivno prebral tudi II. del

...

in če bi vsaj malo poznal pravo EU bi verjetno tudi to vedel, da se lahko izogneš čakanju na poseg slovenskega specialista - zdravnika in se na stroške ZZZS in Vzajemne(Adriatica...) odpraviš na takojšnji poseg v Celovec

... ups, zdravstvo je tipična gospodarska dejavnost a ne  Grin
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2