sinjeoka wrote on 17.05.2005 at 08:43:04:


Niso. Zveličavne so  točn tolk, kolkr so plod družbenega sonsenza in kolr so kot take deležne ustrezne pravne zaščite. Ne moreš nečesa pravno zaščitit brez predhodnega druženega konsenza ali v demokraciji vsaj večinske politične podpore. O pravica do lastnine obstaja tak družben konsenz, o pravicah homoseksulcev, izbrisanih in socialnih skupin  pa (še) ne. Se  zato dogaja, da se skupine in posmezniki, ki se v svojih pravicah ne počutjo ustrezno politično 'podprte', pomnajkanje tovrstne popore skušajo kompenzirat skozi (seveda prav tako ali še bolj  pomankljivo) pravno zaščito, krivic pa ma posluh za take zadeve.  



 

sinjeoka wrote on 17.05.2005 at 09:03:53:


Šele ko se neka človekovekoav indvidulana potreba artikulira kot potreba skupine posmeznikov, lahko dobi potrebno najprej civilno potem pa politično težo, da se na ravni sistema pravno zaščiti kot individualna človekova pravica, ki jo lahko posameznik tudi pravno izterja. Praviloma se tako  določeni fazi  najprej (drugačna) skupina izrazi kot objekt diskriminacije, da se lahko v končni fazi pred diskriminacijo  zaščiti (drugačen) posameznik.  

Quote:


Da se neka pravica razvije v človekovo, gre ponavadi skozi dolgo fazo  bojev na ravni dnevne poltike.

Quote:


Drobjakarski lastninski spori so posledica razdrobljene zemljiške posesti, ki je značilna za naše področje zaradi  odsotnosti lastne tradicije veleposesti,  številnih in radikalnih  argrarnih reform in petedestletnega obdobja improvizacij z lastnino sploh. Če mene vprašaš, jest  ne vidm rešitve v avstrijskem vzoru pač pa bi bi si dopustil malo inovativnosti, saj so najbolj zadrti pravdarji ravno tisti, ki vzore iščejo pri sosedih.    

sinjeoka wrote on 17.05.2005 at 10:30:13:


Drugačnost  kot  pojav, ko ima nekaj  kljub drugačni pojavnosti isto kvaliteto. Šele ko se doseže zavest  istosti te kakovosti, se lahko oblikuje zavest o  diskriminaciji te drugačnosti.  



Quote:


Ne  verjamem. Oni so izhajal iz drugačne lastniške pozicije, kaptalizem v zadnjem obdobju pa je zihr pospešu  koncentracijo lastništva tko kot ga bo pri nas šele  v naslednjih desetlejih.  

Quote:


Dva posestnika, ki mata v posesti vsak po več sto ha zemlje, se zihr ne bosta drug drurgega zajebavala za 15 cm.  Je druga mentaliteta kot malimi lastniki, ki se med sabo kregajo za dostope in  kure po dvoriščih,  z zadrugami, državami in novopečnimi posestniki pa iz 'inata', da komepenzirajo svojo majhnost.

sinjeoka wrote on 18.05.2005 at 09:05:42:


Ma ja. Jest sem imel v mislih  kvadraten košček zemlje , ki se ne spremijna z velikostjo posestva. Mater, si pa pikolovska   .

sinjeoka wrote on 18.05.2005 at 10:24:02:


...če pa gre za pravdanje za 4,5 € med dvema  veleposstnikoma pa  gre za dejansko  pikolovstvo, utemeljeno na  žlahnti slovesnki medsosedski žlehtnobi, s katero se avstrijci po moje ne morejo kosat, priznam. Ampak kot rečeno, jest v množičnost take oblike   pravdarstva med slovenci ne verjamem, ker konc koncev nimamo  množice veleposestnikov, ki bi mejili drug na drugega. Imamo pa  množico sfrustriranih drobnolastniških mejakov, ki mejijo s peščico velpeostnikov ali zemljišč v lasti zadrug ali državenga kmetijsko zemljiškega sklada. Ti landlordi  pa zihr niso tko pikolovski, da bi se z malimi lastniki pravdali za par evrov.

t wrote on 12.05.2005 at 13:16:42:

men je pa blj problem uno ...
rang
kaj je tisti ki je vprašanje pisu mislu?
rang
s kerga nivoja gledat na reč ...