t wrote on 12.05.2005 at 11:08:09:


sicer ne vem kaj je paranoja od JJ
ampak tudi jaz hedonizma ne jemljem kot filozofije telesnih užitkov ...

kaj pa je sreča je pa tudi stvar debate ... tako, da imaš načeloma prav, da hedonizem je filozofija, da je človekov cilj "sreča" ... seveda pa je lahko (na primer) sreča tudi zavest, da imam boljši avto kot sosed, bolj sexy partnerja, bolj pridne otroke ...

.... hedonizem je danes po "ljudskem" naziranju tudi "potrošnštvo" ino "lahkotnost bivanja"


pa potrošništvo ni samo kupovanje materialnih dobrin ...



čist tko b.t.w ali si preveril tudi izraz "človekove pravice" v SSKJ?  Ker sem včeraj malo pobarala svojega prijatelja filozofa koliko kaj ljubljanski FF uči o takih in onakih doktrinah človekovih pravic ... pa me je pošteno na rit vrglo, ko sem slišala, da Rosseauja, J. Lockeja, T. Jeffersona in celo Marxa sploh ne obravnavate na ta način  

t wrote on 12.05.2005 at 11:26:23:


Lastna logika mi pravi, da če si 100% po eni filozofiji nekaj, to izključuje eno drugo, pa se verjetno ne.

Če bi lahko kdo na kratko razložil, kaj je nihilizem. Hvala.
???

Misliš, da drugi delajo po uvidih drugih?

Quote:


Če bi živeli v dualnem svetu bivalenc ali/ali bi taka logika zdržala, tako pa je svet analogen. In to da si 100% ženska ne izključuje tega, da si 100% človek.


Quote:


nihilizem je nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote. Filozofski nihilizem pa zanikuje tudi možnost spoznanja kakršnekoli nerelative resnice.


Quote:


Navečkrat.



uživaj!

sinjeoka wrote on 12.05.2005 at 12:00:38:


Vse ankete imajo ljudski koncept - tudi, če jih pišejo filozofi - saj je anketa sama ljudska stvar.

Sploh pa ni pomembno, kdo je napisal anketo - vseeno je moral upoštevati določene definicije in ko gre recimo za užitek, je beseda še vedno ista, ne glede na to, kako si jo tisti, ki odgovarja ali tisti, ki sprašuje razlagata.

V tvojem vprašanju pa je vedno prisotna neka tipična slovenska miselnost, ki se izkazuje pri odgovarjanju naroda na ankete: namreč to, da poskuša večino ankentirancev odgovarjati tako kot naj bi hotel vpraševalec - želja po ustrezanju. Torej, da bi moral odgovarjati drugače, glede na to, kdo je napisal anketo.


sinjeoka wrote on 12.05.2005 at 12:00:38:



Če bi imeli predmet filozofija človekovih pravic, potem bi najrž res morali privzeti takšen pristop. Ker pa se to obravnava pri socialni filozofiji ali etiki se pač obravnava z drugih vidikov. In človekove pravice niso nek strašen vidik, kateremu bi morali podrediti ostala vprašanja - "človekove pravice" so izum 20. stoletja, čeprav je res, da so o tem govorili prej skoraj vsi filozofi. Poleg tega pa še vedno realno deluje geslo: kolikor moči, toliko pravic.

Kot take lahko "človekove pravice" jemljemo v kontekstu avtorjeve misli, saj bi postavljanje nekega avtorja v nek prisilen kontekst človekovih pravic nujno pomenilo hermenevtično nasilje nad avtorjevimi teksti.


(in ja, seveda smo vajenci)

uživaj!

sinjeoka wrote on 12.05.2005 at 13:44:21:



Spet nekaj pripisuješ - jaz zase vem, da sem odgovarjal, tako kot čutim, saj mi je popolnoma vseeno kakšen bo rezultat te ankete.

In ko smo pri vrednotah, je popolnoma tvoj problem, če sreče ali užitka ne vrednotiš visoko. Pri meni je pač sreča najvišja vrednota užitek pa eden od merilnikov s katerimi lahko dosegam ekstatične trenutke brezmejne srečnosti. Kje bom iskal svoje užitke pa je moj eksistencialen problem - vsekakor znotraj sebe in če sem zato po merilih neke ankete 100% eksistencialno-hedonistični ljubitelj samega sebe, me to niti najmanj ne moti. Vsekakor pa so to tri med seboje zelo povezane in odvisne kategorije.


sinjeoka wrote on 12.05.2005 at 13:44:21:


To je najbrž spet popolnoma tvoj občutek?


sinjeoka wrote on 12.05.2005 at 13:44:21:


Seveda so - hermenevtika nas uči, da je pravo razumevanje teksta ali misleca možno samo v njegovem kontekstu. Če hočeš platonovo etiko ali celo vso filozofijo postavljati v kontekst človekovih pravic, je to nujno nasilje nad Platonovo mislijo, saj so "človekove pravice" eksplicitno nekaj, kar se je formuliralo, tako kot je, v 20. stoletju, čeprav se je že prej veliko govorilo o tem.

Tudi če potem predavatelj dopušča drugačna razlaganja, je ta pristop zgrešen že v osnovi. (razen če uberemo učbeniški pristop in preprosto naredimo, iz konteksta celote iztrgane, paberke na to temo)


sinjeoka wrote on 12.05.2005 at 13:44:21:


Za filozofski oddelek to zagotovo ne drži (česar pa ne morem reči za jezikoslovce - pač amaterji). Pri seminarskih eksplikacijah smo mi imeli takorekoč proste roke. Na najbolj dogmatičnem izpitu pri največjem mojstru, ki je trajal 5 ur za 3 udeležence, pa so bile lastne interpretacije (na podlagi izpitne literature) nujne, če si hotel, kaj več od 7.

Seveda pa je povsod zaznati neko vrsto samovšečnosti (ki je pač osnovna človeška lastnost), kjer si za najvišje ocene pač moral poznati vse, kar je profesor počel, vendar kot sem napisal, je večina zelo cenila kritične in utemeljene pripombe na njihovo delo. Na izpitu pa je pač tako, kot uči Sun Cu za vojno - kdor pozna sovražnika in sebe, ta preprosto ne more izgubiti.



uživaj!

Divine Command
 
85%
Kantianism
 
80%
Existentialism
 
70%
Utilitarianism
 
70%
Justice (Fairness)
 
60%
Hedonism
 
60%
Strong Egoism
 
55%
Apathy
 
40%
Nihilism
 
5%


kaj tazga

Lilith wrote on 12.05.2005 at 14:33:56:


       

ravno včeraj smo se zadebatirali v družbi s filozofom, koliko drila je potrebnega ... v smislu v čem je napaka našega celotnega šolskega sistema, da izdeluje nekrative prepisovalce ...

tvoja teza mi je u iber blizu, v smislu slikarskega mojstra; najprej je treba znati osnovno tehniko držanja čopiča šele nato se lahko gremo kreativnost ... (ali pa tista, da je v geniju 5% talenta in 95% dela) ...

ama ja smo ugotovili dve stvari:

1) da slovenska šola deluje po principu nogometnega trenerja, ki da mulcu žogo in nalogo, da strelja na gol ... pa mulc v prvem poskusu žogo nabije čisto mimo gola (na kar se trener prime za glavo in nadere mulca ...)

princip kreativnih šol je pa malo drugačen ... ob isti nalogi in ob enako zgrešenem strelu na gol, je trenerjeva reakcija drugačna ... mulca pohvali. In mu da napotke kako se približat žogi in s katerim delom stopala naj jo "nabije" ...

Če se vrnem na srednješolsko tehniko pisanja esejev ... lahko danes za nazaj ugotavljam dvoje:
1)

da vaje sploh nismo imeli, oziroma, da profesor tistih izredno izredno redkih domačih nalog ni niti prebral niti skomentiral, še manj dal napotke  v smislu "kako drugič storiti bolje" (eseje smo dejansko pisali samo za oceno pri šolskih testih in to pri vseh 7 slavistih)

torej da dril kot dril ni potreben samo za učenca, ampak da mora dril spremlajti tudi učitelj tako, da je sposoben sproducirati eno uporabno povratno informacijo,kje so možne izboljšave (včasih je potrebno povratno informacijo zelo zindividualizirat)


2)

Sicer ne vem kako je bilo pri vas, toda za dobra razmišljanja (četudi srednješolska) je potrebna tudi razredna razprava kaj se je prebralo, kje so bile napisane podobne ideje, kako ideje sovpadajo ... torej čisto navadni brainstorming ... pri nas je bila to bolj piflarija v smislu
simbol:
ladija -
drevo -
črna barva -
.
.
.
.
.
.

sinjeoka wrote on 12.05.2005 at 15:33:04:



Men se zdijo ti testi genijalni predvsem v tej smeri,  da imaš tudi pri vprašanjih, kjer bi lahko odgovarjali samo, da ali ne in kvečjemu z 0, cela paleta možnosti, za katere res ne vem, kaj naj z njimi.

(najbrž sem tudi na ta račun nabil trikrat po 100%)



sinjeoka wrote on 12.05.2005 at 15:33:04:


No vidiš - to je pač paradoksna FDV (paradoksna zato, ker so recimo Hribarja kazensko s FF nagnali na FDV - kakor, da bi ga pregnali na Goli otok in to mu je še vedno huda trauma in čeprav je z eno nogo še vedno tam, čeprav bi se najbrž tudi tam lahko našlo kakšnega pametnega ama so bolj redki od smrkcev v Darkwoodu) - na FF pa so pač "ženske študije" kar mi je tudi ena največjih skrivnosti - takoj za skrivno navezo med Bušem in nezemljani.

sinjeoka wrote on 12.05.2005 at 15:33:04:



Ma men se zdijo te človekove pravice samo pesek v oči (čeprav so vsaj na deklerativni ravni eden največjih dosežkov človeštva - saj vsaj deklerativno govorijo, da smo vsi enaki, ne pa samo enakopravni).

Človekove pravice eksplicitno in na deklerativni ravni, so velik dosežek s stališča politike in družbe, ne pa filozofsko, filozofi so to že zdavnaj izvajali v praksi (recimo Epikur - eden od prvih hedonistov in materialistoiv - iz njega je doktoriral Marx - je okrog 300 pnš v Atenah učil vse - celo sužnje in ženske).



uživaj!