Ko se zlomi racionalni diskurz, se začne karkoli - kar lepo povzema spodnja formula nekega odziva:
NEPRAVILNI ODZIV: Dear Internet cur, I'll have you know that your churlish actions and replies reek of an insolent ignoramus! Why, upon reading your cretinous claim, I let out a mighty scoff and nearly choked upon my brandy!
PRAVILNI ODZIV:
FUK U HITLER!!!Zakaj gre?
Gre preprosto zato, da se razpravlja na nivoju, kjer je argument argument.
SSKJ:
Quote:argument -enta m (e e) kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente; podpreti trditev z argumenti; močen, prepričljiv, tehten argument; argumenti za in proti; kloniti pod težo argumentov
Argumentacija pa argumentacija (SSKJ):
Quote:argumentacija -e ž (a) utemeljevanje, dokazovanje kake trditve: njegovi argumentaciji ni mogoče slediti; prepričljiva, protislovna argumentacija; argumentacija predloga // dokazno gradivo: predložiti izčrpno argumentacijo; trditev je brez argumentacije; znanstvena argumentacija
Dokaz (SSKJ):
Quote:dokaz -aza m (a a) kar utemeljuje, podpira kako trditev: vsi dokazi govorijo proti vam; manjkalo mu je neizpodbitnih dokazov; predložiti, zbirati dokaze; trditev je podprl z dokazi; otipljivi, tehtni dokazi; dokazi za in proti; za to imamo že dovolj dokazov; zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen; priznal je pod pritiskom dokazov / dokaz o strokovnosti
* jur. nasprotni dokaz s katerim se ovrže kaka trditev; obremenilni, razbremenilni dokaz; mat. aritmetični dokaz pri katerem se uporabljajo samo aritmetične operacije; direktni dokaz pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; geometrijski dokaz pri katerem se uporabljajo samo geometrijske konstrukcije; indirektni dokaz pri katerem se dokaže, da privede neveljavnost izreka do protislovja // zunanji izraz, znamenje česa: to je zgovoren in prepričljiv dokaz, da je tvoja sodba napačna; dokaz ljubezni; v dokaz prijateljstva mu je podarila sliko
Da vse to deluje, obstajajo neka pravila, katerih se je potrebno držati, če hočemo, da so naša sklepanja in argumentacije pravilni. Gre za pravilno mišljenje - logiko.
kAJ JE LOGIKA?
Quote:Logika je veda, ki proučuje načela pravilnega mišljenja. Proučuje le tiste oblike mišljenja, ki nas od znanih dejstev vodijo do novih spoznanj. Sklepanje je za logiko odnos med posameznimi jezikovnimi prvinami.
*Logika je formalna znanost o oblikah (formah) misli izraženih v jeziku (jezik je stavek ali propozicija). V tem smislu sta logika in formalna znanost enaki.
**Formalna logika je znanost o principih izpeljevanja (dokazovanja) enih stavkov oz. logičnih stavčnih form iz drugih stavkov oz. logičnih stavčnih form.
Definicija logične (formalne) veljavnosti sklepanja
*Sklepanje (oz. izpeljevanje, dokazovanje) je formalno logično veljavno, če ni mogoče, da bi bile vse premise resnične in sklep neresničen.(Če so resnične vse premise, potem se ta logična resničnost zanesljivo prenese na konkluzijo.)
Razlika med formalno veljavnostjo in materialno ‘prepričljivostjo’
Formalno veljavno je ‘šibkejše’ od prepričljivosti.
*Ni pomembno, ali je premisa eksperimentalno resnična, da je sklepanje formalno veljavno, ni pa nujno prepričljivo.
**Za ‘prepričljivost’ je zahtevana veljavnost sklepanja in hkrati tudi resničnost premis.(Veljavna so sklepanja, resnični so stavki!)
Logika je nosilec RACIONALNEGA DISKURZA, tj. diskurza (lat. diskurz - slv. pogovor, razgovor), ki upošteva vse (tri) principe, princip IDENTITETE, princip NEPROTISLOVNOSTI in princip TERTIUM NON DATUR (izključene tretje možnosti).
Racionalni diskurz je filozofska pozicija SPOZNAVNA MOŽNOST KOT RAZUM.
Razlika med racionalnim in racionalističnim diskurzom je v tem, ker je logika kot metoda porok (garant) racionalnega diskurza, ki je za argumentiranje nujen, vendar hkrati logika ni ‘advokat’ neke racionalistične pozicije v filozofiji (tu je mišljen predvsem spor med racionalizmom in empirizmom).STRUKTURA DEFINICIJE:
1) Definicija MORA BITI v vsakem primeru sorazmerna, t.j. subjekt in predikat morata imeti enak obseg. S in P definiciji morata biti distributirani oz. porazdeljeni.
2) Definicija NE SME tvoriti kroga, se pravi da subjekta ne smemo razlagati z istim izrazom.
3) Definicija MORA BITI jasna, enoznačna in natančna. Definirajočih pojmov NE SMEMO izražati z metaforami, figurami, ampak izključno z že utrjenimi pojmi.
4) Definicija NE SME biti nikalna, ker je premalo določena, razen v primerih, ko z negativnim pojmom dovolj točno opredelimo to, kar definiramo.
NAPAKE PRI DEFINIRANJU:
1) Če ne upoštevamo prvega pravila sorazmernosti obsegov med pojmoma (S in P morata biti vedno distributirana oz. porazdeljena), lahko zagrešimo dve napaki:
a) Napaka preširoke definicije: obseg delujočega pojma je lahko ožji od določevanega pojma.
b) Napaka preozke definicije: obseg določujočega pojma je lahko ožji od določevanega pojma.
2) Če ne upoštevamo v zadostni meri drugega pravila, da definicija ne sme tvoriti kroga, lahko nastanejo naslednje napake:
a) Napaka lažnega kroga (circulus vitiosus): določevani pojem določamo s pojmom, ki ga pojasnjuje šele določevani pojem.
b) Napaka tavtološke definicije (idem per idem, isto z istim): določevani in določujoči pojem sta si povsem istovetna, čeprav sta izražena z različnimi termini.
3) Če prekršimo tretje pravilo, namreč, da mora biti definicija jasna in četrto pravilo, da definicija ne sme biti nikalna, zagrešimo napako, ki je vedno v zvezi z negativno definicijo. Pri teh napakah vemo, da so negativne definicije skoraj v vseh primerih preširoke in da premalo natančno določajo negirani pojem.
Iz vsega tega je razvidno, da so definicije ANALITIČNE, t.j. da določujoči del (definieus) ne sme vsebovati nič več, kot vsebuje določevani del (definiendum).
uživajte!