titud wrote on 25.03.2005 at 14:47:06:O.k., ixtlan, pol lahko rečeva, da tvoj dvom/strah, da bi bil lahko tvoj intuitivni uvid napačen, izvira v bistvu iz odnosa tvojga jaza do simbola.
no...ne moreva tega rečt
v bistvu kar me je zanimalo in kar mi je izziv, je kako napraviti nek konstanten prostor v umu, da simbol lahko sploh opaziš...verjamem pa, da se ti simboli-arhetipi manifestirajo pogosteje in jih tudi pogostoje zaznaš, ko jih imaš dejansko ozaveščene in ti kaj pomenijo-kar je tudi njih namen, da so ti koneckoncev sploh lahko koristni...niso pa simboli edini način (čeprav najpriročnejši) kako priti do nekega vedenja - lahko prideš do informacije tudi brez simbola - kar naenkrat ti nekaj postane jasno *puff* brez nekih posebnih umskih naporov..no, nekaterim pa se odvijejo kar celi filmčki...in to preverjeno resnični, saj ti jasnovidec (enega takega poznam) pove celo dogajanje iz tvojega življenja...tebi ni treba tut ust odpret...potem pa reči temu vraževerje, če moreš
titud wrote on 25.03.2005 at 14:47:06:Evo eno jungovsko analizo možne zmotne interpretacije simbolnega/intuitivnega:
Med jazom in simbolom oz jazom in arhetipsko dušo, obstajajo trije možni vzorci odnosv:
1. Jaz se lahko poistoveti s simbolom. V tem primeru simbolna podoba dejansko zaživi. Jaz in arhetipska duša sta eno (tko kot pri mihi?)
2. Jaz je od simbola odtujen. Simbol je pomanjšan na znak. Njegov skrivnostna sila se razume le z izrazi osnovnih, abstraktnih faktorjev. Čeprav simbolnega življenja ni mogoče uničiti, v tem primeru deluje v degradirani obliki zunaj zavedanja
3. Čeprav je Jaz jasno ločen od arhetipske duše, je hkrati odprt in sposoben sprejemati učinke, ki jih nudijo simbolne podobe. Med jazom in simboli, ki so se pojavili, obstajajo možnosti zavestnega dialoga.zaradi popolnega zavestnega razumevanja je simbol sposoben uresničiti svoje funkcije kot osvoboditelj in preoblikovalec duševne energije.
Ok..1.točke si sicer ne znam najbolj jasno predstavljati... pravzaprav arhetipi so del nas in se jih za časa enega življenja ne da kar menjavati, ampak je namen, da jih spoznamo, zaživimo njihove kvalitete in se rešimo njihovih senc..vsem skupni so arhetipi prostitutke, žrtve, saboterja in ene izmed različic otroka (ranjeni, zapuščeni, čarobni in še ena je-še posebej je arhetip otroka postal močan v newage obdobju, ko je postalo izredno popularno iskati vzroke za raznorazne tegobe prav v otroštvu
)...potem ima pa še vsak 8 temeljnih arhetipov, ki imajo izredno močan vpliv na nas in se jih je zato zelo dobro zavedat
titud wrote on 25.03.2005 at 14:47:06:Pri konkretistični zmoti posameznik ni sposoben razlikovati med simboli arhetipske duše in konkretno zunanjo resničnostjo. Notranje sibolne izkušnje stvarna zunanja dejstva. Primeri te zmote so animistične predstave arhaičnih ljudstev, halucinacije, psihotične zablode in raznovrstno vraževerje. V tako kategorijo spada tudi zmedeni spoj duševne in fizične stvarnosti, kot je prakticiranje alkimije, astrologije in številni sodobnih zdravilnih kultov. Z isto zmoto imamo opraviti pri tistih vernikih, ki si napačno razlagajo simbolne religiozne podobe, saj mislijo, da kažejo na dejanske dogodke, in zamenjujejo svoje lastno ali krajevno religiozno prepričanje za absolutno in vsesplošno resnico.
ravno konkretizacija simbolov grdo degradira modrost alkimistov
titud wrote on 25.03.2005 at 14:47:06: Kadarkoli nas premami, da bi simbolno podobo povezali z zunanjimi fizičnimi dejstvi zato, da bi z njimi upravljali v lastnem interesu, obstaja nevarnost, da se uklonimo konkretistični zmoti. Simboli veljavno in legitimno učinkujejo le tedaj, kadar služijo spremembam našega duševnega stanja oz. naše zavesti. Če pa jih na magičen način povežemo s fizično stvarnostjo, so njihovi učinki nezakoniti in nevarni.
Zmanjševalna zmota dela nasprotne napake. V tem primeru je pomembnost simbola spregledana in zamenjana za znak, ki označuje neko drugo, že znano vsebino. Zmanjševalna zmota temelji na racionalističnem odnosu, ki predvideva, vidi onstran simbolov in razume njihov 'resnični' pomen. Ta pristop skrči vse simbolne podobe na osnovne, znane dejavnike. Temelji na domnevi, da resnične skrivnosti ni in da ne obstaja nič, kar bi bilo v osnovah neznano in ki bi presegalo dojemalno sposobnost jaza. V skladu s tem resnični simboli ne obstajajo, obstajajo samo znaki. za tiste, ki delijo to prepričanje,. je religiozni simbolizem nevednosti in primitivnega vraževerja. Zmanjševalna zmota je značilna tudi za psihološke teoretike, ki menijo, da je simbolizem primitivno, predlogično delovanje arhaičnega jaza.
Spor med zgoščevalno in zmanjševalno zmoto je jedro sodobnega konflikta, ki se bije med tradicionalnim religioznim pogledom in sodobnim znanstvenim pogledom. Ker je to kolektiven problem, nosimo v sebi vsi nekaj tega konflikta. Racionalna spodbuda ne more spremeniti nobene stvari, ki pripada osebnosti, tudi zmanjševalne ali zgoščevalne zmote ne. Zmoti lahko pojmujemo kot zaporedni stopnji osebnostnem razvoju. Istovetenje med jazom in nezavednimi simboli vodi v konkretistično zmoto; ta je značilna za zgodnjo stopnjo v razvoju jaza, npr. pri arhaičnih ljudstvih in otrocih. Zmanjševalna zmota pa izhaja iz odtujenosti med jazom in simbolizmom nezavednega: zdi se da se pojavi kasneje v razvoju, morda kot nujna reakcija na prejšnje stanje istovetenja jaza z nezavednim. Na tej stopnji razvoj jaza zahteva razvrednotenje nezavednega in njegovih simbolnih podob: to pa ločuje jaz in nezavedno, .ki se morata, da bi posameznik postal celota, preja ali slej znova povezati.
drži
Home
Pages: 1 
