Bardo_Thodol wrote on 11.01.2005 at 11:32:08:

kaj pa nej pocnemo z njim?

preberte si un intervju, od Vacan Votana (aka jose aguileras, al kako se že piše)

no, skratka, on in skupina ljudi so naredili večtedenski eksperiment (po mayevskem koledarju), so se razdelili v 4 skupine (beli, rumeni, rdeči, modri) - družine....

dejansko je vsaka skupina delala vsak 5 dan, tisti dan so oni kuhali, pospravljali in sploh opravljali vsa potrebna opravila, ostali so lahko ta čas počeli kaj bolj koristnega,.... se pravi kultura, umetnost, zabava, delavnice razne....
http://www.fieldwerks.com/myweb/newsite4/recent_interview_with_jose.htm

res je, Prerok
Civilizacija je umetno ustvarjanje nepotrebnih potreb.

tehnika, tehnologija je v zadnjih 100 letih zelo
napredovala, vendar veliko ljudi živi slabo in veliko jih je degeneriranih...

Od odvisnih ljudi ne moreš pričakovati neodvisnega mnenja.

Zahodna civilizacija je postala blazno plitva. Z neverjetno količino materialnih presežkov se je raztegnila na široko, zelo na široko. Na škodo globine. Lažno globino ji po moje daje večji del znanosti, ki – s sicer izjemno sposobnostjo analize – brba v globine. Ampak na majhnih in ločenih delčkih, zato ni prave slike celote. Manjka sinteze. Preveč se je razvijalo analitiko, premalo se je delalo na sintezi. Zato zdaj vse razpada.
Verjamem, da smo v času nove renesanse. To so mi potrdili tudi nakateri znalci prek medijev. V zadnjem tednu sem namreč prav to besedo – renesansa – slišala vsj trikrat, prej pa bogve koliko časa ne. (Pač ne verjamem v slučaje.)
V zgodovinski renesansi je prišel v središče človek, uravnoteženo bitje z razumom in čustvi. Ko je spoznal svojo vrednost, ni bilo več potrebe, da bi svoj občutek majhnosti in nebogljenosti kompenziral s tem, da je Zemljo postavljal v središče stvarstva. Slika univerzuma je zato lahko postala resničnejša – Zemlja se je umaknila na krožnico, središče je postalo Sonce (simbolno gledano tudi zavest).
Napaka je bila v tem (kot ponavadi ), da ravnotežje ni zdržalo, ampak se je prevesilo v nasprotje prejšnjega. Srednjeveško kraljico mistiko je zamenjal novoveški kralj razum. Srednja pot nam očitno ni glih žur. Al je pa pretežka, kaj vem.
V glavnem, zdaj se človek in Zemlja (v naših glavah, v naši zavesti) spet postavljata na svoje mesto. Verjamem, da bomo tokrat uspeli vzdržati ravnotežje. Ne vem, komu in kolikim, ampak nezanemarljivemu delu populacije bo gotovo uspelo. Nameravam biti med njimi.

To je seveda samo en aspekt zgodbe, ki ga vidim od tu, kjer trenutno sem. S kakega drugega stališča bi se videlo drugače. Ampak da se videti tudi tako. (Glup stavek – itak se da, če tako vidim. )

Madan Gopal Das wrote on 11.01.2005 at 09:32:32:

jest mislm da je full pametno si olajšat življenje v zaporu do te mere, da ga najprej začneš doživljat kot ne-zapor in pol s časom kot nevtralno življenjsko okolje in pol s časom kot podpirajoče okolje.
v tem procesu nekje dobiš znanje za izhod iz okolja s katerim si definiran - na pa tolk omejen.
čeprov tud omejen na nek način - se pa to omejenost da dojemat kot neki več, ne pa manj.

veliki večini se dogodi, da to kar si 'delajo' za to da bi si olajšal življenje, da se v tem 'zapletejo' in delajo(mo) samo še to. niti štekneš ne kdaj delaš samo še to ... niti ne rabiš ... pa kr delaš ... si kao olajšuješ ... a glih to s čimer si 'olajšuješ' glih to začneš dojemat kot oteževanje.
glh takrat, sej pol pride nagrada ...
pol ... kot vedno ... tuki

skratka, jest mislm da je čist ok da si olajšuješ življenje, da si boljšaš pogoje za rast u bistvu, fino pa se je zavedat, da te zelo hitr lahko notr potegne in da se olajševanje lahko sprevže v oteževanje.




Quote:

se mi zdi da nisi glih najboljš vprašanja postavu prerok.
boljš bi blo če bi se prašu, če obstajajo ljudje, ki so pripravljeni delat, v namen da bojo mel neki več kt uni k ne delajo.
ne da bi vsi moral delat, to je bedast cilj - imho.
tisti ki hočejo delat naj majo neki več in sicer tolk več kolkr za to nardijo.

ostali naj majo pač isto ... tist mal kt rabjo ...

to bi šlo itak skoz edino pod pogojem da se ljudje začnejo ozaveščat in ljudje začnejo nameravat da bojo manj delal in manj mel. in po drugi strani več nardil za to, da tist kar majo, da bojo sploh lahko použil - kvalitetno.


sm o tem že pred časom pisu
http://www.gape.org/gapes/eto.htm







Madan Gopal Das wrote on 11.01.2005 at 10:29:46:


Bardo_Thodol wrote on 11.01.2005 at 10:38:29:


We are the show.


'opazovalec' niti ni tuki za to da bo pomagu, ni za to tuki da bo deloval - potem bi več ne bil opazovalec (nedelovalec) - bi postal nazaj delovalec - a je to korak gor al dol - se pa sam odloč.

niti opazovalec nima moči da bi ukinu 'parodijo' - iz zgornjega razloga ... ukint se jo da samo na en način in še to samo za tistega ki je sestopu z nivoja opazovalca (v parodijo - show).



Bardo_Thodol wrote on 11.01.2005 at 11:23:13:

no očitno je to en drug opazovalec

Mae wrote on 04.01.2005 at 20:22:46:


Moram se popravt. Sem se podučila. To o čemer sem zgoraj govorila, mal pri enem mal pri drugem delodajalcu, temu se strokovno reče t.i. dovoljen možen delovni čas. Če pa govorimo o t.i. polnem delovnem času, ta pa je zakonsko predpisan insicer mora biti od 36 do 40 ur tedensko, za kar pa se podjetje opredeli tedaj, ko daje zahtevek za pridobitev t.i. registrske številke zavezanca za prispevek, to je ponavadi ob ustanovitvi, možne pa so seveda tudi spremembe tekom življenja družbe. Torej ena družba se lahko opredeli za 36, druga pa za 40 urni teden, oboje je polni delovni čas, edino pri 36 se prispevki drugače računajo. Če pa so kakšni pogoji na tej točki, pa še ne vem, torej, če gre za čist prosto opredelitev al je tudi tukaj kakšen pogoj, ki ga moraš izpolnit, da imaš lahko 36. Ampak to je vse na ravni družbe. Na ravni posameznika je samo v toliko, odvisno ali pač zaposlen pri eni ali pri  drugi družbi.

Gre za to, da je na t.i. polni delovni čas vezano zavarovanje, torej, moraš delati polni delovni čas, da si lahko deležen 'polnih' pravic iz zavarovanj, npr. pravico do upokojitve ali pa npr. lahko ostaneš brez dodatka za rekreacijo ipd.

Lahko pa si vključen v obvezno zavarovanje za 20 ur, za 20 pa se vključiš v prostovoljno zavarovanje, ampak to je dovoljeno samo v primeru, če ne izpolnjuješ pogojev, nekih členov, da bi bil vključen v obvezno.

Krajši čas dela je možen na osnovi drugih osnov zavarovanja, ki niso redna zaposlitev, npr. vajenci, delavci preko javnih del.

S krajšim delovnim časom v redni zaposlitvi lahko delaš samo na podlagi Odločbe ZpizS-a, npr. če se odločiš prejemati delno pokojnino, delno pa delati. Do otrokovega tretjega leta mati lahko dela po 4 ure, vendar ji doba teče v celoti/polna. Te stvari suportirajo potem drugi zakoni, npr. o starševskem varstvu, ...

Skratka, pri nas t.i. 'part time' še ni. Imamo pa še eno dovoljeno posebnost. V tujini npr. je študent študent, delavec pa delavec. 'Študentje, ki delajo' so zaposleni v podjetju ter sekundarno študirajo ob delu, pri nas pa 'večinoma' študentje primarno študirajo ter delajo ob študiju.

No, tolk o tem.  

Lp  

gape wrote on 15.01.2005 at 13:29:52:



ja, sistem nagrajevanja je nekak the issue. zdej se zna dogajat (če seveda nisi v tisti skupini, ki izgoreva, lepo povedano), da štiri ure delaš, štiri ure pa se sončiš ob pisalni mizi, v tem primeru pa ne, da ferma prišpara pol mije, ampak jo pol zaprau.

ne more pa ta sistem funkcionirat (4+4) verjetn zato ne, ker na 1,7 mio zaposlenih ne obstaja 1,7 mio nezaposlenih. dnarja v državni blagajni pa rabmo tolk za to, pa za to, pa za to ... ker, če začne 1,7 mio ljudi kar naenkrat delat po 4 ure, ker je to njihov izbor/želja, za druge 4 ure pa ni 'prostovoljcev', ker pač fizično ne obstajajo, je to nekak točno za pol manj denarja za zdravstvo, pa penzije, etc.

ali sem se mogoče kej zakalkulirala kje ...

ob danih proizvodnih kapacitetah za izpeljat 4+4 je treba več ljudi, ali z uvozom delovne sile ali pa z nataliteto.

potem je pa spet lahko varianta, da bo nekdo dve uri delal, dve uri se pa sončil ob pisalni mizi  

Lp