gape wrote on 05.12.2006 at 19:40:44:želje so izvor vsega trpljenja ...
dobr, da si me spomnu, zdej morm sam še skombinirat/dopolnit
kaj pa če bi blo bolj nepoznavanje svojih želja vir trpljenja. Nepoznavanje sebe na splošno... muka itak
ko se spoznavaš se krepiš; trnje, razumeš, je trnje; trnje definitely ni vir trpljenja; prej je to želja imeti nekaj, kar ti ne more preprosto pripadat, ke je zunaj tebe. Vendar lepota, ki jo projiciraš v vrtnico je en od vidikov tvojega božanskega izraza, ki tvojemu Jazu zatorej pripada; in če to veš - mislim veš, se zavedaš tega, to občutiš.. si miren.
In če razumeš, da trnje dojemaš, kot ga, ravno tako zaradi lastne projekcije, npr. ker te je strah, ker so se vate vtisnile pretekle bolečine, ki se jih bojiš ponovno doživet, in se oviješ v način obrambe, zaradi katerega večina pomisli dvakrat, in si premisli, preden se ti približa..
in potem so ljudje, ki to razumejo, ki so svoje trnje sprejeli, ki so se soočili s svojim strahom in ozdravili svoje bolečine in tvoje trnje vidijo povsem jasno pa bodo vseeno prišli, da uživajo v tvojem cvetu /oz vonj naj bi bil tista vrhunska esenca rožic/ in vseeno jim je, če iz strahu zasadiš vanje svoje trnje, ker jih zaradi poznavanje sebe boli kvečjemu iz sočutja do tebe opraskaš jih pa ne, še več, skozi sprejemanje tvoje izkušnje bolečine zdravijo tudi svojo staro rano. Sprejemajo tvoje trnje... vedno več jih je
jasnovidnost je poznavanje resnice
resnica, ki je ne sprejemamo, boli, ko smo si jo pripravljeni priznat, sprejet, se zgodi proces zdravljenja, tolažbe, negovanja rane... meni paše jokat; in potem, ko prebrodiš skozi mnoge bolečine, in si vedno bolj pocrkljan in miren od vse sprejete resnice, od vsega, kar je v vsakem izmed nas po resnici lepo (ne glede na to, kako drugače smo bli naučeni), se počutiš lepo, mirno, toplo, varno...
Thomas je v Osvobajanju od sebe rekel med drugim, da ko se popolnoma sprejemaš si lahko točno takšen, kot si želiš biti.
Občutenje miru in lepote je pravzaprav izvorno bivanje, ki ga strah pred resnico onesposablja...
približno..., čutim, da nisem popolnoma mirna
v brezčasju sem majster, zdej se grem pa privat soočit še s kakšno.. resnico... ker pogrešam Jaz Sem