Quote:Ko ti dam na izbiro
Ko ti dam na izbiro, da se odločiš Zame ali za svet, izbereš Mene, vendar ošineš svet s trohico obžalovanja.
Zaradi te trohice obžalovanja si ti za petami oglasi moker pes - cvileč, kakor cvilijo lačni in zapuščeni.
Potem se ustaviš, ker ne moreš poslušati njegove tožbe in mu pomoliš kost svoje pozornosti. Skupaj gresta naprej, oba veselo mahajoč z repom. Ko pes zarenči, spet obstaneš in Me, preplašena, kličeš.
Ni bi ga pomilovala, če ti ne bi bilo žal za njim. Tvoje sočutje je krinka tvoje želje.
Ko Me boš enkrat izbrala brez trohice obžalovanja, ti nikogaršnji cvilež ne bo več podkupil ušes.
Quote:Kaj to pomeni, da moramo v tem primeru, če smo odločni in brez napak, pustiti mokrega psa, da crkne?
Želim odgovor na to vprašanje!
Pes je lepa prispodoba za stari način življenja, za stare navade, v katerih se počutimo udobno ker jih poznamo in jih vzdržujemo čeprav vemo, da niso najboljše, za vso družbo, prijatelje s katerimi smo navajeni biti (čeprav nam kradejo energijo

) in se zaradi navade družimo z njimi, ne zato ker bi bil odnos z njimi na najvišjem nivoju in zaradi občasnih lepih trenutkov (skupaj gresta naprej, oba veselo mahajoč z repom) ... vendar čas teče ... in zato se družimo z njimi ker jih imamo radi, čeprav vemo, da nas oni ne spoštujejo na tak način kot bi si zaslužili (pes zarenči) in s tem mi sami posledično ne spoštujemo samega sebe... itd itd itd... skratka to lahko apliciraš na vse staro kar želiš spremeniti, se pri tem spogleduješ s svojo svetlobo, čutiš njeno veličino, vendar se bojiš narediti korak naprej, skočiti v prepad, v neznano...veš da bo dolga, včasih samotna pot.... ej kot si verjetno že opazil, ne morš tako lepo povedat kot je v zgodbici...

...tudi jaz bi rajši zgodbico napisal kot pa tkole (v nedogled) našteval, opisoval...v zgodbici se skriva filozofija-kdor jo razume, tistemu je zgodbica namenjena