Quote:Lahko temu rečeš tudi užaljenost, ker ni bilo pričakovane hvaležnosti al kaj, lahko je kompleks ali lack of will or love for others. Kajti, če ni videti, da je pomoč sprejeta, še ne pomeni, da je ni bilo. Presoja se itak subjektivno.
Umik je lahko tudi samomor.
Sicer pa nisem govorila o pomoči, temveč o pozornosti in sočutju.
lahko temu rečeš tudi tako
najina stališča se popolnoma razlikujejo v točki, ko ti zagovarjaš vztrajanje na statusu quo, jaz pa vztrajam, da je treba staus quo tako ali drugače presekati
v statusu quo se reševalec izčrpava, zato da ubogi jaz ne stagnira, ampak ostaja v neki točki svoje ubogosti ... žal je tak status quo precej navidezen, ker se stanje poslabšuje zelo počasi ... ubogi jaz namreč s pristopom "majhnih korakov" zažira v reševalca in reševalec mora v stanje ubogega jaza vlagati čedalje več energije, da le ta ne zdrsne ... toda tistega počasnega drsenja milimeter po milimeter vseeno ne more zaustaviti
... zato jaz zagovarjam šok terapijo ... ubogemu jazu dovolim da pade, kolikor globoko se mu zahoče, in nekje v globinah bede se odloči, ali mu je zadosti hudo in tam noče več ostati ... če se mu bo lastna beda zdela dovolj bedna, da bo našel moč za dvig
seveda pa se lahko odloči tudi za beg v samomor ... toda iz vidika zakona karme svojega vozlja ne bo rešil in v naslednjem življenju se mu bo lekcija ponovila ...
... zato je beg nesmiseln in je edino volja tisto kar najde pravo pot ....