Toni_Zamene wrote on 08.12.2004 at 07:54:40:Bom uporabil to razmišljanje Picole za moje lastno razmišljanje na to temo.
Menim, da je prvo kar je dobro za vsakega posameznika, ki želi sebi res dobro to, da ne ustvarja odnosa do sebe na osnovi primerjanja z drugimi.
Zanimivo kako se je ta "dril svobode" zalezel tudi v področje spolnosti. Ampak konec koncev - a to ne sovpada z nezanesljivostjo ljudi po sebi. Moto - nadmudri drugega , saj smo itak vsi enaki ( t.j. nezanesljivi , neodkriti in nepošteni ) je del našega vsakdana . Moralna dolžnost vsakega posameznika do sebe je, da "opravi" s tem na način odnosa do samega sebe ( beri : samospoštovanje ). Po mojem mnenju se redko kje še bolj izkazuje odnos posameznika do samega sebe kot na področju spolnosti . Spolnost je deliti svoje telo in dušo z nekom drugim. V dobro in srečo vsakega človeka je to sveti prostor, ki ga ni mogoče opisati le z besedami kot so strast in spolna privlačnost.
Problem "drila svobode" je, da če želiš biti high, kul in " na liniji " potem se moraš odpovedati duši ( beri: sebi ). Rezultat vsega tega je : uporaba in zloraba drug drugega. Osebno me asociira to na situacijo razprodaj v trgovinah : pomeriš neko coto,se pogledaš ...., če ti je slučajno všeč jo vzameš ( saj ni draga ), če pa ne - jo vržeš nazaj v koš z blagom.
Uporabljam tole Tonijevo razmišljanje (že spet

) za pokrepitev tistega drobnega impulza v meni, ki ga je Bardo zavrgel in poteptal s floskulo, da gre za "propagando v imenu točno določenega kulturnega vzorca.
V življenju se mi je ogromnokrat zgodilo, da sem se poskušala upirati pred modo tega, kar je Toni tako krasno prepoznal kot zlorabo drug drugega. Po večini - če sem si le drznila dvigniti glas - je en kup krokarjev planil name in mi dopovedoval, da sem "slaba" (beri: zakompleksana, zafrustrirana, nesvobodna, podlegla moralnim in kulutrno pogojenim vzorcem....). Danes razumem, od kod ta njihova nuja, prepričati me, da moje doživljanje ni pristno.

In ker razumem, sem veliko manj nesrečna in se lahko bolj spoštujem in grem po svoji poti, ki je zame edina prava, čeprav nikoli ni "moderna".
In vedno znova čutim globoko hvaležnost do ljudi, ki znajo ubesediti vsa moja občutenja in vso bolečino in jezo, ki ji je bilo zavoljo družbenih pritiskov prepovedano priti na dan ali pa je bila celo transformirana "proti meni".