Na temo odprto in javno.

A ni to hecn, da moramo v lekarni skoraj vse povedat, tko kot zdravniku, če hočmo tam kej dobit izza pulta.
V lekarni ne moreš bit anonimen kupec z denarjem, ne moreš sam prečekirat labels, ampak moraš urejeni damici vse povedat, kako kašljaš, pa če imaš bolhe, vse.

Sem šla učeri po eno fajn kremico. Je bla ena taka ozka pa akustična lekarna (v takem prostoru je zelena črta nesmiselna), pa pet ljudi not, dve farmacevtki, pa mi trije odjemalci.

Pa vsi smo bili tiho in poslušali kakšne prebavne težave ima kupka. Začelo se je z aloevero, zakaj je v redu pa zakaj ni, pa odvisn, včasih je bolš v obliki tablet, včasih pa tekočina, čist odvisn. Potem sta šli bolj podrobno in na koncu je dobila neki sladkor, ki sicer ne redi, ampak mehča hrano, potem pa moraš še velik vode spit itn.

Kupka se je vmes še ozrla naokoli, da bi poskenirala kdo vse jo posluša, midva pa sva se obzirno pretvarjala, da je ne opaziva.  

Anyways, tko sem razmišljala, a ni to ena taka nerodna situacija. Vse bi moral bi frej (tuki ne mislim čist resno) al pa vse na recept.  

Jst najraj sama pogledam kaj piše v navodilih, pa primem v roke, tko lepo samopostrežno.

V čem je fora pulta? (razen v pubu that is)

Nekak bi blo bl naravno, da ti da zdravila kar zdravnik, kar je pa dodatkov in tega pa ni treba prijaznih posrednic, ja, no, sej vem, mogoče niso vsi pismeni.

Mal sem se navezala na javno, čeprav razlaganje težav v lekarni nima ravno zveze niti z javnim interesom niti z javno obravnavo, pa je kljub temu brez možnosti izbire na nek način javno.

Men se zdi, da bi morale lekarne odjemalcem omogočit večjo zasebnost, recimo, da se namesto zvočno prevodne talne zelene črte postavijo steklena vrata. Pa za ta nadstandard sem pripravljena plačat 10 sit več.  8)

Ene ovire in omejitve so čist brez funkcije. Čemu služi zelena črta, postavljena na razdalji od pulta do prvega čakajočega v vrsti. Tisti za mano pa mi lahko neposredno za ritjo stoji... Nekak ne znam posortirat tole...

Klepet pri frizerju je čist neki druzga, lekarna je pa ena taka čudna avtoritativno prijazna ustanova, kamor po sili razmer prideš in ne po svoji volji vsem navzočim poveš kaj te tare.

A ni to hecn?

Hočem v bistvu vprašat a je zdravje privatna stvar al ni, pa čemu služ označen osebni prostor v javnem prostoru. A ima sploh kakšen pameten namen.

Lp.  

Mae wrote on 01.09.2004 at 08:35:13:


Ja, hecno je. Not. Hecno ni tudi, da dandanes niti pri zdravniku nimaš zasebnosti, kot bi jo želel in kot bi, mislim da, morala biti zagotovljena. Pri splošni zdravnici, katero sem bla primorana obiskat (in za katero iščem zamenjavo ) sta zmeraj najmanj dva mlada praktikanta in pa medicinska sestra pride noter kdaj ji paše. A je to prav?

Naj v tem kontekst delim z vami anekdoto - dogodek, ki se mi je zgodil letos v lekarni. Šla sem si po sirup za odvajanje in sem se predhodno pozanimala, kako se mu reče...da ja ne bi stranke v lekarni vedele za moje težave. No, čakam jaz, pred menoj en menca in razlaga lekarnarki o svojih hemoroidih...mi je kar mal hudo zanj...si mislim "svašta, tolk o zasebnosti pri nas", potem pridem na vrsto, povem ime sirupa ("mene pa ne bodo mogli razkrinkat"), pa mi prinese lekarnarka škatlo, čez celo embalažo pa se razteza slika debelega črevesa.   Toliko o zasebosti v lekarni- karkoli že narediš, da bi jo imel- očitno ni dovolj.

zasebni prostor bo vedno manjši, dokler ne bomo ozavestili da je prostor prostor in da ga omejuje samo osebnost (s svojimi strahovi ipd)

bogglefreak20 wrote on 01.09.2004 at 11:06:25:

In zakaj ne pokličejo po številki? Ta je pa tut dobra. ?%&#!?

Quote:

Stvar je v tem, da se dogaja PREVEČ napak. Ljudi baš boli. Napake se non stop dogajajo. In non stop se napake odpravljajo. Taka nepopolnost, šlamparija, nevestnost, ignoranca. Kar naprej je potrebno za nekom nekaj popravljat. To jst tut iz prve roke. Ljudje (ne generaliziram) enostavno funkcionirajo tako, da so vodeni in nadzorovani in nič drugače. Pričakovat kakšno samostojnost in zanesljivost je čist iluzorno. Sami amaterji. Dons je važn sam Show-off. Kdor dela se tudi moti, ajd u redu. Nisem popolnoma tolerantna.  

titud wrote on 01.09.2004 at 16:35:35:

You are just minding your own business, aren't you.

Sej to je teoretično še najbl prou.  

Jst mam raj samopostrežni shoping, ker se lahko tut pol ure odločaš pa izbiraš v nedogled, za pultom ti pa lahko hitr neki sugerirajo, da pospešijo tvoj proces odločanja. Ker včasih še sam ne veš točn, kaj bi, pa ne maram, da mi drugi govorijo, to vam pa paše al pa to je pa dobr za vas. I mean, what do You know ??   Sej vem, attitude problem.

Mae wrote on 01.09.2004 at 22:05:23:


Tle pri osebnosti po moje greza en paradoks: manj prostora rab zase, močnejše učinkuje na druge in več prostora rab zase, manj vtisa nardi na druge. Tistga,  ki rab dost osebnega prostora, folk rešpetira iz strahu oz. občutka lastne ogroženosti, tistga, ki osebnega prosotora tkorekoč ne rab, pa folk rešpektira zato, ker se jim zbudi do njih en zaščitniški istinkt podobno  kot do majhnega otroka, ki si osebnega prostora sploh še uspel ustvarit. Po moje gandhi tipičen primerek take osebnosti, ki je že zunanjo krhkostjo in skromnostjo vzbujal v folku en rešpekt, da je do njega instinkitvno držal eno spoštljivo distanco.

Ta pojav je treba pripisat dejstvu,  da imajo res velike osebnosti svoj močan  v pliv  na druge zato, ker njihove osebnosti  sidrairajo globoko v arhitetipskih vsebinah, ki so skupne vsem v ljudem, to pa folku vzbudi sposbnost emaptije oz. čutenja, da če bi kdo ogrozu to osebnost bi  blo tko, kot da bi ogrozu najgobje bistvo  vsakega od njih.        

bogglefreak20 wrote on 01.09.2004 at 11:06:25:


kako pa to sploh zgleda, a je gužva tam v čakalnici, pa kdaj dobiš rezultate, takoj al po pošti.

a prideš tja pa poveš kaj bi rad, al prideš na prou posebno mesto, kjer se že ve kaj bi rad.

excuse my ignorance