X wrote on 16.08.2004 at 13:52:22:

Gapetov že ne. Ideja ni v tem, da nekdo drug določi zate, kaj želiš brat, ampak, da si to sam izbereš in po želji ali potrebi spremeniš.

bp

X wrote on 16.08.2004 at 15:00:36:

Yes yes yes.

bp

X wrote on 16.08.2004 at 15:00:36:


a to deluje tudi zoper uporabnike proxyev?

sinjeoka wrote on 16.08.2004 at 15:13:06:

titud wrote on 16.08.2004 at 15:30:35:

Titud,

tukaj ste si vi sami izbrali to vašo privat kamrco, da tam počnete, kar pač tam počnete, nismo vam je mi določili, ali naredili tako, da smo se obrnili stran.

za tisto enost skozi pluralnost se pa kaj lahko zgodi, da se ji zaradi vse navlake marsikdo ne bo zmogel niti približat.

bp

Titud, ravno prav zateženo, sem itak obljubil Lilth in Sinjeoki en tak demo  :

Enost o kateri govoriš razumem kot enost oz. zlitost s svetom, torej dejstvom, da so meje med mojim pojmovanjem mene in sveta okrog mene zabrisane, ali še bolje fluidne.
Dvojnost pa pomeni strogo ločevanje med menoj in svetom, oz resničnostjo, ki je tam zunaj in na katero se jaz odzivam, se ji prilagajam ali se ji upiram, se z njo borim in zaradi nje najverjetneje tudi trpim.

Pri klasičnem pojmovanju resničnosti, kot objektivnega zunanjega sveta je vsak iskalec "enosti" kaj kmalu postavljen pred problem kako poenotit pogled na fizične meje svojega telesa, oz. da ne glede na to, kako močno nekdo drug tolče z glavo ob zid, ne bo začutil fizične bolečine. Nekateri zanikajo telo in se v celoti identificirajo z "duhom", torej tistim kar se dogaja v glavi, pri tem pa pozabijo, da njihov duh v zelo veliki, celo kar večinski meri, določa njihovo telo z vsemi njegovimi omejitvami, lastnostmi in posebnostmi.

Pa je že recimo Kant prišel do tega, da je spoznanje objektivne resničnosti nekaj, kar presega moč človeškega uma in potem iskal tam v etiki kakšen ročaj, za katerega bi se lahko potegnil iz neogotovosti v katero se je sam spravil.

Skratka,  moji cilji so manj ambiciozni, briga me za objektivni zunanji svet, se bom pač poskušal znajti v teh bolj ali manj virtualnih. Bolj jih imamo za virtualne (kot naprimer vse reči na netu), bolj je očitno, da so oblikovani ne toliko (čeprav jih tudi ne gre zanemariti) iz nekih višjih sil, ampak predvsem iz naših (skupnih) predstav, misli, izmenjav mnenj in dejanj.

Tako da je problem enosti in dvojnosti v tem primeru preveden na (mojo) celovitost in integriteto. Doseči vsestranskost ali celovitost je po mojem mnenju ena največjih iluzij, že zaradi svoje omejenosti in končnosti bom lahko vsestaransko in celovito pogledal samo na zelo omejene in končne probleme, nobena indukcija pa mi ne omogoča kakršnekoli generalizacije, brez da bi zašel v kreiranje umetnih svetov (oz. "dvojnost", kar je tudi tvoj očitek). Umetni svetovi pa so tisti, kjer je za njihovo popolno funkcioniranje ne odstopajo od mojih predstav o njihovi popolnosti, kar pomeni, da je potrebno izključiti tudi motnje, ki jih lahko povzročijo drugi. Vendar to velja samo v primeru, da si prizadevam za celovitost oz. "objektivnost", ki pa po mojem mnenju iz zgornjih razlogov ni mogoča, niti nujna. Za kolikor toliko normalno funkcioniranje v teh virtualnih svetovih mi zadošča že občutek integritete, pa še ta zato, ker nisem sposoben ustvariti več neodvisnih in kolikortoliko konsistentnih osebnosti, ki bi bile sposobne komunikacije z drugimi.

In po mojem mnenju moja integriteta ni ni niti približno načeta, če ne preberem ravno vsakega prispevka, ki ga napiše kak kr_eten ali kak drug kreten.

bp

Quote:


Maš prav, za delovanje v vseh svetovih je najpomenješa je osebnostna  integriteta. Bolj se oddaljuješ od sveta, ki te v integriteto sili z uporabo vseh petih čutov, bolj jebeno je to integriteto ohranjat.  Zato če izhajaš samo iz glave (izločiš čute), ni problem ustvarit tisoč in eno integridete, saj je vsaka zase čist funkcionalana in vsaka je iz sebe sposbna ustvarjat z vsem svojim  okoljem podobno ločenih identititet konvencionalno resničnost, v kateri čist dobro fukncionira. Ampak vsota taka delnih intgritet še ni objektivnma resničnost, nasprotno,  taka konvencionlana resničnost je  od objektivne resničnosti toliko  večja, kolikor večji je vzajemni učinek 'slepih  peg' takih delnih integritet, ki zanikajo del sebe ali dele  druge.      

Quote:


Če za kreiranje  lastne integrite potrebuješ   zavestno blokiranje drugih integritet (magari virtulnih), se po moje na  trdnost tako zgrajene integriteta tud v real lajfu ni za zanest. Virtualen svet je po moje kot naročen, da se naučiš zavedat pomebnosti svoje  integritete, v real lajfu pa pol sinhroniziraš ta celovit  mikrokozmos z makrkozmosom, dokler ti obeh niti ni več potrebno ločevat in  dokler sinhronizacija obeh svetov skoz upoštevnaje  tvoje enkratnosti (subjektivnosti) ne zalavfa spontano, celovito  in hkrati.  

O.k., se strinjam, količino je treba znat sfiltrirat, če ne te razsuje. Ampak sliltrirat ne   tako, da daš zavestno  na ignor, ker to pomen,  da  zarad npr. nesorazmerne količinskosti (ali moralne nesprejemljivosti, nesetetike ali drugih razlogov) v celot zignoriraš tud sporočilnost, ki je nezavedno odzad in bi jo mogoče nujno rabu za ustvrjanje svoje celovite  integritete.