začni se ukvarjati s čebelarstvom, ali z živalmi, kupi si psa mačko, ribice, kanarčka, ali papigo skratka bitja za katera boš skrbel in ti bodo vračala ljubezen

ne titud, ljudje imajo samo preveč cajta se ukvarjat z napačnim delom samega sebe, nabavit mačka, psa, kanarčka, mačko, ribice, koze, krave, konje in lepo skrbet za njih pa ne bo več časa za anksioznost

stoychi wrote on 04.08.2004 at 17:07:27:


Se strinjam, z nečim se treba zamotiti, okupirati, da ne mislimo samo na lastne težave in ne jamramo, kako smo bogi... Kajne, to si mislil? Ampak pri duševnih bolnih ni to "jamranje", ampak gre za bolezen, ki jo kot tako ne smemo gledati, ker bi bilo nepravično do teh. Ker vsaka bolezen zahteva zdravnika, kajneda?

stoychi wrote on 04.08.2004 at 18:43:15:


Se strinjam, ampak pri nas je običaj da te "ljubljenčke" ubijemo, imamo koline, če že govorimo o "gujdekih" in jih pojemo.... To je tudi ljubezen?


Se strinjam na nek način, včasih ljudje niso imeli časa misliti na te tegobe, ves dan so delali na njvi, tv in radia, ki poneumlja ni bilo.... (to je tudi oblika psihoterapija). DAvek našega časa in te konzum kulture je to, da živimo v nenehnem stresu, pa pač pride do tega...

gape wrote on 04.08.2004 at 20:18:07:

Verjamem, da ko berete tele moje poste si verjetno mislite s čim si pa tip dela probleme... verjamem da je to težko razumet, ker včasih tudi sam sebe več ne razumem.

Strah pred temo si jaz razlagam oz. sem našel izgovor, še ko sem bil zelo majhen me je sestrična,ki starejša govorila da ponoči hodijo okoli duhovi in strašijo otroke. Spomnim se da sem zelo težko zaspal, ker sem bil pozoren na vsak šum, ki se je v sobi zgodil. No danes se je ta pozornost obrnila v moje telo, pozoren sem na vsak trzljaj mišic.

Naj ti opišem kaj sem mislil pod labilnost...
Enkrat sem bral knjigo o raznoraznih boleznih (medicina). Ko sem bral to knjigo sem mislil da imam vsemogoče bolezni. Najprej sem mislil da imam angino pektoris, ker se simptomi ki so bili vpisani v knjigi ujemali z mojimi. Kasneje sem prišel do poglavja duševne bolezni, ko sem ve to prebral sem mislil da so vse te bolezni zbrale v meni. Mislil sem da sem shizofren, manično depresiven, mislil sem tudi da imam Parkinsonovo bolezen ker včasih počutim zelo shaky. Ko sem na TVju slišal, da so v Britaniji ljudje zboleli za Kreutzfeld-Jacob Disease (človeška varjanta norih krav), sem si rekel to je to kar imam jaz, zdaj vem zakaj sem tak.
Jaz sem prepričan da je to normalnemu človeku smešno ko kaj takega prebere, saj je potem tudi meni ko sem zvedel da za tem pa že nisem zbolel.
Ko sem prelistal sveto pismo sem ugotovil da sem obseden, povsod mi grozijo z večnim ognjem.
Kot da sem magnet za negativne stvari, čudim se zakaj se me pozitivne stvari ne prilimajo tako kot negativne, pozitivne stvari ponavadi trajajo zelo kratek čas, ker negativizem hitro preplavi moje misli.
Kar se tiče živali, doma imamo psa. Pes je kul žival, človeka nikoli ne bi zapustil, ko sem zelo slabe volje, to tudi pes začuti in nekako sočustvuje z mano. Ampak vseeno imam raje ljudi kot živali, psu če kakšen daljši stavek povem me ne razume več...

Vseeno je lažje tukaj na forumu malo spregovoriti o težavah, ker nekateri vsaj do neke mere razumete moje doživljanje. Če bi to govoril kakšnemu prijatelju mi sploh ne bi verjel, ker navzven to svoje dojemanje sebe in okolice dobro zakamufliram

Anksiozni, ti argumenti, ki jih navajaš v opravičilo, da si labilen, no, v bistvu si navaden hipohonder. Pa te nič ne obsojam, jst sem tut vedno mislila, da imam vse žive stvari na tem svetu. Zdej k razmišljam o tem, je to en tak podzavestni klic k pozornosti. Ukvarjanje s seboj v smislu imam to in to, mi je to in to, je ustvarjanje neke ne/realne skrbi Zase, kjer naj bi nekdo tretji/zdravnik to pogledal/se ukvarjal s teboj/te tolažil. Se nekdo ukvarjal s teboj = pozornost. Če pokrajšamo enačbo, v momentu, ko se te nekdo dotakne/kavica/chat/objem/poljub/**x/whatsoever, se  ta hiposituacija razblini. Zato sem tudi vztrajala na terminu: kontaktirati z ljudmi. Z vsako besedo, z vsakim odnosom, z vsakim tako insignificantnim dejanjem z drugo osebo, te bo vleklo ven in tega s*anja. Mislim, da sedaj že veš, da to, da si tuki, je dobr zate. Je pa pred tabo še taka dolga pot, da boš enkrat tam na koncu poti vedel, da si ok, da boš živel svoje zadovoljno življenje, in da boš vseeno prišel sem, ker si ok. Just mingle.

Quote:


Vsak gre po mo je čez to, samo je vprašanje, s kakšno intenzivnostjo.

Stopnjo intenzivnosti same pa ne določajo nujno samo 'objektivne' okoliščnine, npr. pri otroku dejanska  odostnost  staršev.  Panična ankioznost je  lahko dost intenziovnijša pri otroku, ki mamo noč in dan pr seb, saj jo ma pr seb glih zarad zarad tega, ker nonstop zahteva njen po pozornost in prav zato ker jo dobi, se ne nauči pridobivat  stika s svojo bitjo,  zarad česar se dejasnko  odtuji tako od sebe, da non stop tud kot odrasu človek rab neko pozornost od nekoga, ki pa ga  ta po defoltu   ne more zadovoljit, saj ni problem v premajhni pozornosti drugih do njega ampak v lastni odtujenosti od samega sebe.

Jest sem tako obliko ankiznoisti imel priložnost spremljat, doživljat in analizirat  prek svojga fotra na samemu seb, saj bil fotr pravo brezno nezasitne in panične anksioznosti, ki je bla posledica njegove nesobnosti najt kontakt s samim sabo. To nesposobnost je kompenziral s pretiranim  gojenjem čustveno  izpraznjenih malomščanskih družinskih vzorcev (skupni obedi, obrednimi prazniki, obiski, izleti...),  izbruhi ljubosumja, poesivnosti, skrbi/živčnosti, pijančevanja, nespečnosti in na koncu  z  boleznijo (parkinsovo, ki itak nujno zahteva pozornost celotnega človeka).      

Quote:



Ne razmišljal o tem, reči si nasprotno, pa kaj zdaj, če sem zbolel za to ali to boleznijo, svet se ne bo podrl zaradi tega. Ti si čisto "normalen" s takšnimi in podobnimi strahovi se je srečal že vsak izmed nas. Drugo je, če bi šlo to za kak kroničen strah, ki bi te spremljal na vsakem koraku in te hromil, onemogočal, da bi živel polno življenje, tako pa če se ukvarjaš s športom in drugimi raznimi konjički, se družiš s prijatelji je ta strah povsem odvečen. Veš, da ima strah samo velike oči, od znotraj pa je votel. T isi čist ozdrav človek - preberi si knjigo Moliere - Namišljeni bolnik