| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Svetovalnica >> Anksioznost http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1091354105 Message started by Anksiozni on 01.08.2004 at 11:55:05 |
|
|
Title: Anksioznost Post by Anksiozni on 01.08.2004 at 11:55:05 Pozdravljeni! Imam velik problem in sicer že nekaj let trpim za generalizirano anksioznostjo. Star sem 26 let in to me v življenju ohramlja da bi ga polno zaživel. Približno tri leta nazaj sem bil pri psihiatru, ta mi je postavil diagnozo generalizirana anksioznost in mi predpisal neke antidepresive, ki mi niso nič pomagale. Ukvarjam se tudi s športom, vendar ko sem totalno brez energije se m tudi to ne da. Ima kdo kakšen nasvet kako izboljšati stanje na tako raven da je znosno, ker to me že res ubija. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by gape on 01.08.2004 at 13:40:38 wrote on 01.08.2004 at 11:55:05:
očitno si mali expert na to temo opiš nam to anksioznost kaj se ti dogaja mateja pravi da je to trajna tesnoba, da se skoz kr nečesa bojiš, pa kao niti ne veš točno česa če je to res, je to izi za popedenat verjetno je pomembno kolk globok si se zapletu v tem svetu ... ker to ni resničen svet, samo ti (in še marsikdo) ga tako doživljaš. če se ti ne da na splošno pisat (kaj se ti dogaja), se pač probi spomnt kdaj si prvič zazanal ta filing. in to izključno takrat ko maš zadost energije. življenje s strahom prav mateja še enkrat stanje živčne napetosti menda ima precej različnih stopenj ... hec pa je v tem da se telo odziva na namišljene nevarnosti natanko isto kot na 'prave' nevarnosti ... |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Anksiozni on 01.08.2004 at 16:08:52 OK, bom probal opisat kako to zgleda in kako se je začel. Stvar se je začela tako prib 5 let nazaj, doma sem se stuširal, ko sem prišel izpod tuša sem se malo malo ulegel na kavč in kar naenkrat mi je srce začelo močno razbijati, jaz sem se seveda ustrašil ker nisem vedel kaj mi je, kasneje sem za par sekund še brez zraka ostal - v bistvu me je zmanjkalo za par sekund. Zdravniku takrat nisem šel, ampak sem na dogodek pozabil. Dve leti kasneje, ko sem obiskal psihiatra mi je rekel da je bil to napad panike. Takrat se me je tudi počasi loteval strah pred višino, ki ga prej nisem poznal. Na kakšnem hribu sem se počutil nelagodno. Danes se podviga na kakšen hrib izogibam, ker se počutim skrajno nelagodno. No sedaj bom pa napisal nekaj kar mi takrat psihiater ni hotel verjeti in je mislil da sem se spomnil nekakšno zgodbo oz. izgovor za moje anksiozno stanje. Zaradi tega dogodka se je moje anksiozno stanje zelo poslabšalo. Enkrat smo kadili travo(ali pa skunk, sej ne vem kaj je bilo), takrat sem probal in me je tako zadelo da sem mislil da bom od strahu umrl. Srce mi je tako razbijalo da sem mislil da mi ga bo razneslo. Od takrat naprej sem imel dva meseca skoraj vsak dan napad panike. Kasneje sem te napade panike nadvladal tako da tega že kar lep čas brez njih. Kasneje sem obiskal psihiatra, mu povedal kaj me muči, takoj mi je postavil diagnozo generalizirana anksioznost in dal v roke recept za antidepresive. Rekel je da šele po nekaj tednih pokažejo učinek, jaz sem jih papal 3 mesece od stranskih učinkov mi je bilo še bolj slabo tako da sem s tem prenehal. Muči me to da me vsak božji dan spremlja občutek napetosti in tiščanja v prsih in nogah, kot da me je nečesa strah, čeprav v duši sem dokaj miren in vem da ni razloga za strah ampak moje telo se tako odziva. Srce mi včasih bije tudi do 110/min. Libido mi je na totalni nuli. Takih dnevov ko sem brez teh simptomov je zelo zelo malo. Posledica vsega tega je da sem postal zelo vase zaprt človek, ker se ne znam sprostiti. Zanimivo je tudi to da okolica tega sploh ne opazi, kako jaz v sebi trpim, nekateri me vidijo kot umirjenega in preudarnega, ki ve kaj hoče - ko bi vedeli kako se motijo. Kako se rešiti tega nerazumljivega in nepotrebnega strahu??? Ideje, nasveti, izkušnje, karkoli.... |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Lilith on 01.08.2004 at 16:39:30 Antidepresivi zdravijo zgolj simptome, ali pa še to ne. Poskusi s psihoterapijo. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by apostat on 01.08.2004 at 19:48:49 Lilith wrote on 01.08.2004 at 16:39:30:
... if you got money? (če ga nimaš, se tu vse ustavi, pri denarju se pravi; posebaj če imaš recimo familijo, za katero je treba skrbeti, ali si slabše materialno preskrbljen) 10000-15000SIT/h na eno seanso je lahko tudi finančno obiranje in izkoriščanja človeka v stiski, če psihoterapevt ne doseže nobenega učinka po več mesecih ali celo letih zdravljenja, bi to moral že zdavnaj ugotoviti, če je "profesionalec" v svojem poklicu, preden izstisne iz pacienta zadnje pare oziroma cekinčke. Potemtakem bi moral vrniti denar pacientu, se celo opravičiti, ker bi to že moral sam presoditi po tem času, če je ustrezen za tega človeka, ker to mu narekuje njegova strokovnost, da tako ravna - ampak to se nikoli ne zgodi, ker je mnogim prioriteta, kako čim več zaslužiti!!!!!! Vsak, ki gre k psihoterapevtu se mora zavedati, da je zdravljenje odvisno od večih spremenljivk. Prva neznanka je pacientova osebnost. Druga neznanka je zdravnikova edinstvena osebnost. Obe je treba upoštevati, preden izberemo psihoterapevtsko metodo. Psihoterapevti delajo tudi to napako, da uporabljajo napačne tehnike, ki ni primerna njihovi individualnosti, niti ni ustrezna za pacienta. Torej velja pravilo, da psihoterapija - to se pravi vsaka netoda psihoterapije - ni uporabna pri vsakem pacientu z enakim uspehom. Še več, tudi vsak zdravnik ni zmožen enako spretno uporabljati vseh psihoterapevtskih metod!!!!!!!! http://ljubimte.com/forum |
|
Title: Re: Anksioznost Post by apostat on 02.08.2004 at 10:16:33 Lilith wrote on 01.08.2004 at 16:39:30:
Še nekaj: - o prilagajanju metode pacientu je veliki psihiater Beard nekoč dejal: "Če se 2 primera nevrastanije zdravili enako, ste vsaj enega od teh zdravili napačno." - Freud o svoji psihoanalizi: "Pokazalo se je ,da je ta tehnika edina metoda, primerna moji individualnosti; ne drznem zanikati: kakšen zdravnik bi lahko čutil, da bi moral zavzeti čisto drugo stališče do svojih pacientov in naloge, ki ga čaka." Proti psihičnim tegobam ne obstaja vesoljno zdravilo. IMPROVIZACIJA je brezpogojna nujnost v psihoterapevtskem postopku, ker si tudi 2 pacienta nista enaka, čeprav sta si njimi bolezenski stanji podobni. Enačba z dvema neznankama, ki se mora nijno ujemati pri psihoterapiji, če želimo žeti uspehe: Psi (psihoterapija) = x (enkratnost psihoterapevta) + y (enkratnost pacienta) |
|
Title: Re: Anksioznost Post by gape on 02.08.2004 at 12:34:53 a bi lahko ugotovu kaj je blo med unimi parimi sekundami, ko te je zmanjkalo? če bi se fejst osredotoču na to? zanimivo je to da se spomneš časa ko te je blokada popadla iz podatkov bi človk lahko sklepu da se preprosto bojiš, da ti je na tolk butast način preklopl v trojko in tega tm nisi zdržu in si se zakrču. in zdej vsakič ko greš proti višjim nivojem te zastraši ... v višje nivoje je treba it glih tm skoz ... skozi strah, če ga je še kej ostalo ... jest sm svoj taglavn strah preživlju pred 4 leti zna bit glih zdej enkrat obletnica ne najdem zapisov na to temo, je pa edn k govori o začetkih, o tistem kar me je prestrašlo in the first place. to je blo praskanje, pač neka nova senzacija v telesu k je še nikol ni blo. valjda sm se je ustrašu. sm se kumi vn zvleku ... iz straha ... praska me pa še kr ... če bi se pa takrat zakrču, bi pa vsakokrat me namest da bi me zapraskal, bi me ratal nenormalno strah ... naprimer ... če razumeš o čem govorim ... mam clo eno prjatlco k ji je tko dogajal ... evo ti linka http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=989490278;start=155#155 mogoče boš najdu kej kar ti pomaga ne se čudit imenu threada ... zdej ko so ljudje polje začel spoznavat, bo mogoče kdo zašteku o čem sm takrat govoru ... ni pa čist na tvojo temo ... ali pak? na nek način te je strah zgornjih nivojev, očitno. si kdaj kakšno halucinogeno reč pojedu? |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Miska on 02.08.2004 at 19:14:55 Anksiozni, sama nisem strokovnjak za te zadeve, zato nisem niti jaz točno vedela, kaj generalizirana anksioznost točno je. Sem pa šla malo pobrskat po internetu in tule je definicija generalizirane anksioznosti, kako lahko pomagamo in kako zdravimo anksioznost: Generalizirana anksioznost Ljudje z generalizirano anksiozno motnjo so praktično stalno tesnobni, zaskrbljeni in napeti. Vedno so v pretiranem strahu pred nesrečo ali pa neustrezno zaskrbljeni zaradi zdravja, družine ali službe. Pogosto pa tudi samim bolnikom vzrok njihove napetosti ni znan. Svojih skrbi se ne morejo znebiti, čeprav se lahko zavedajo njihove nesmiselnosti. Ne morejo se sprostiti niti ponoči, zato imajo težave s spanjem, skrbi pa običajno spremljajo tudi številne telesne težave kot so glavoboli, potenje, drgetanje ali težko dihanje. Kako lahko pomagamo? Napačno je prepričanje, da je anksioznost posledica človekove šibkosti in da bi jo z močno željo ter voljo lahko premagali. Anksiozni bolniki ne morejo prisiliti samih sebe, da bi se počutili bolje. Kljub temu da se zavedajo nesmiselnosti svojih strahov, se jih ne morejo znebiti. Pomoč tem bolnikom pa je zelo pomembna, saj jih njihova motnja lahko pomembno ovira v življenju. Na prisotnost anksiozne motnje lahko zdravnik večinoma sklepa že na podlagi težav, ki jih opiše bolnik. Kljub temu pa je pred začetkom zdravljenja potrebno izključiti telesne bolezni, ki se kažejo s podobnimi znaki in zato opraviti nekatere preiskave. Zdravljenje anksioznih motenj Za zdravljenje anksioznih motenj se uporabljajo različna zdravila, pogosto v kombinaciji s psihoterapijo, lahko pa tudi le psihoterapija. Izbira načina zdravljenja je odvisna od vrste anksiozne motnje. Pri različnih fobijah ali panični motnji bolniku omogočimo uspešno soočanje s situacijami, ki se jih je dotedaj izogibal. To soočanje sprva pogosto poteka ob spremstvu psihoterapevta in podpori zdravil, bolniku pa pomaga tudi podrobna razlaga dogajanja v telesu pri anksioznosti. Kratkotrajno zdravljenje pa vsaj pri bolj izraženih motnjah ne zadošča in v dolgotrajnem zdravljenju so predvsem pomembna zdravila. Zdravila pri anksioznih motnjah Za zdravljenje anksioznih motenj se uporabljata predvsem dve skupini zdravil – anksiolitiki in antidepresivi. Antidepresivi se sicer uporabljajo predvsem za zdravljenje depresije, a so učinkoviti tudi v številnih anksioznih motnjah. Anksiolitiki (zdravila proti anksioznosti) delujejo zelo hitro in so zato predvsem pomembni v začetku zdravljenja, ko je potrebno hitro olajšanje težav. Antidepresivi pa so zaradi počasnejšega učinka najbolj pomembni v nadaljevanju zdravljenja. Vir: http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/anksioznost/?aurora=print Zdajle sem sicer v zadregi, ker sploh ne vem, kaj naj ti še napišem. Se mi zdi, da je, če tole prebereš, vse jasno. Meni je samo žal, da si tri leta nazaj, ko si iskal strokovno pomoč, naletel na takšnega psihiatra, ki smisel zdravljenja vidi samo v določitvi bolezni in zdravljenju s tabletami. Če bi imel takrat srečo in naletel na drugačne vrste psihiatra, ki bi ti poleg antidepresivov pomagal tudi s dobro psihoterapijo, bi bil zdajle lahko že kar daleč na tej svoji poti. Ampak – nikoli ni prepozno! Iz tegale zgoraj zapisanega je torej očitno, da sam po vsej verjetnosti tega strahu v sebi ne boš mogel premagati, zato bi si tudi jaz želela, da bi čimprej našel takšnega strokovnjaka, ki se bo posvetil tebi kot človeku, tvojim strahovom in odpravljanjem le-teh, ne pa te odpravil z definicijo tvoje bolezni in tabletami. Bi ti želela napisati kaj drugega, vendar se mi zdi, da bo to verjetno edina prava pot. Če pa ti pomaga, da se tudi tule z nami pogovarjaš o tem, pa – you are more than welcome! Ti bomo vsi z veseljem pomagali, kolikor zmoremo in znamo, vsak po svoji vesti in vsak po svojem srcu. :) |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Miska on 02.08.2004 at 19:26:15 gape wrote on 01.08.2004 at 13:40:38:
Hm, ne vem, če je anksioznost res tako na izi za popedenat. Pri anksioznosti ne gre samo za tisti čisto običajen, navaden strah, se mi zdi, da se tu govori že o bivanjskem strahu. Kar pa pomeni, da gre pri premagovanju tega strahu za vprašanje eksistence - če anksiozen človek namreč naleti na ta strah, se pri njemu sproži vprašanje preživetja: če bom to naredil, ne bom preživel... In če je temu tako, tole ne gre tako lahko. Ampak je to verjetno to, kar si mislil s temle: gape wrote on 01.08.2004 at 13:40:38:
Precej globoko se je zapletel v tem svetu, če se govori o anksioznosti... Po mojem védenju, seveda... |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Rose on 02.08.2004 at 21:42:42 Miska wrote on 02.08.2004 at 19:26:15:
Anksiozni, moja izkušnja: Po tolikih letih sem se sedaj morala prav potruditi, da se spomnim tistih občutkov, ki jih lahko na kratko strnem v občutenje: panike - ihte - paralize. Povezano s prekomerim konzumiranjem sladke hrane, in posledično hipoglikemijo in izgubo ravnotežja ob sladkornem šoku. Uglavnem, tudi ko sem šla dol po stopnicah sem morala prav paziti, da stopim na stopnico. Horror. Anksioznost je napad. Out of the blue padeš v nek krčeviti, ihteči jok, izgubiš zrak, čist si paraliziran, otopiš v glavi. Ob taki sprostitvi napetosti, se ti vsi hormoni tolk pomešajo, da se še cel drug dan pobiraš od tega. Drugi dan si v bistvu miren, ampak top. V bistvu si takrat in potem disfunkcionalen. V mirnih trenutkih, te ljudje sicer vidijo kot najbolj umirjeno osebo na tem svetu. Ampak ravno ta potlačenost lastnega izraza potem izbruhne v take napade. Razlog je v tem, da ne vidiš smisla, ne vidiš neke realne vizije o sebi, ne vidiš izhoda, poti. To je ful zafrustrirano stanje, o katerem misliš, da so ti ga z nepravilno vzgojo povrzročili starši. Počutiš se, kot da nisi s tega sveta. Hvala Bogu, da nisem bila samodestruktivna, ker to stanje je ravno tisto, ki lahko pripelje do nerazsodnih fatalnih afektov. Sestra je psihiatru za malico prinesla krof. Nato je ga dr. rekla, no, pa pridite še kej. Kaj čem jaz njej razlagat. Ne vem, če me je razumela. Tablete ne pomagajo, samo v tolk, da imaš razlog za samopomilovanje. Anksiozni, pot iz tega stanja obstaja. Traja leta in leta. Zahteva ljubezen do sebe in delo na sebi. Postopoma. Ko vstopaš v razmerja z drugimi ljudmi. Z vsakim prijateljem posebej. Z vsakim, z vsakim kontaktom napreduješ. Počasi, počasi se sproščaš in prepuščaš, življenju. Počasi se konektaš in odpiraš. Postati moraš prevoden. Strah te odreže od vira energije. Takrat začenš izčrpavati lastno energijo. Si v vrtincu, vakuumu. A štekaš? Relax, prosim. Just relax. And trust. Years from now, you will hardly remember it. Believe me. Pa beri knjige. Ljudje so že vse pogruntal. Beri knjige, počas se boš izvlekel, z vsako besedo, z vsako mislijo, z vsem s čimer rasteš, samo naprej in navzgor. It's not the end of the world. Love. Blue. :) |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Anksiozni on 03.08.2004 at 16:10:02 gape wrote on 02.08.2004 at 12:34:53:
Ko te zmanjka te pač zmanjka, črno pred očmi, se odklopiš, ne čutiš nič, ne slišiš nič. Ampak preden me je zmanjkalo sem mislil da sem doživel srčni napad, ker mi je srce tako močno in hitro razbijalo, takrat sem preprosto mislil da me bo pobralo. Praskanje, ki ga omenjaš ne poznam, imam pa probleme z drgetanjem živcev na nogah, tako sem pozoren na to da včasih vsak živec posebaj čutim na nogah. Miska wrote on 02.08.2004 at 19:26:15:
Kar precej sem se zapletel, vrtim se v začaranem krogu, brez potrebe, čeprav včasih čutim da je rešitev tukaj nekje ampak jaz je ne vidim... Mae wrote on 02.08.2004 at 21:42:42:
Hm tale tvoj post mi je dal malo misliti, lepo je slišat da se da iz tega lastnega zapora rešiti. Katere knjige predlagaš... Na strani [link]http://www.panic-attacks.co.uk/[/link] najdel nekaj razlag kako lahko pride do tega st(r)anja |
|
Title: Re: Anksioznost Post by apostat on 03.08.2004 at 16:57:57 Si mogoče skušal priti do dna temu tvojemu psihičnemu kolapsu, kaj je botrovalo k vsemu temu, vzoki, to kar opisuješ bolj sliči na neke vrste živčni zlom, kot da bi preobremenjem s čim? Te žre kaj, se sekiraš, da si zaskrbljen pa ne veš pravega razloga? Se zadnje čase s čim obremenjuješ, imaš slabe odnose s punco, starši, prijetelji - si se s kom sprl, se ti že kaj vleče iz otroštva v odraslo dobo, s čimer nisi nikoli razščistil oziroma razrešil? Probaj to malo premisliti, ker to se mi zdi tako, da si nekaj na silo požrl, npr. "oreh", potem pa jasno tega nisi mogel prebaviti, če ga nisi prej strl in oluščil - to pa se sedaj kaže v telesnih znakih... Ne se toliko obremenjevati s tem, niti ne misli na to, kaj vse imaš in akj vse bi lahko bilo to, kar se dogaja pri tebi, saj za vse obstaja rešitev. Tisti zadnji nasvet od Rose se mi zdi, kar dober za začetek. Samo mirno kri. ;) |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Miska on 03.08.2004 at 18:35:50 wrote on 03.08.2004 at 16:10:02:
Ma, kar je zapleteno, se lahko tudi odplete, ane? ;) Te pa zelo dobro razumem, začarani krog je najhujši. Ko se počutiš, kot bi bil v neki temni, temni luknji, prav stisnjen v eno kepico ždiš tam, okoli tebe je sicer polno vrat, vsa so zaprta… katera so prava? Katera so tista, ki mi bodo pokazala odsev sonca na nebu, ko jih bom odprl? Ampak ena izmed vseh tistih vrat so tista, veš! Ena izmed vrat so tista vrata, ki ti pokažejo pot proti soncu. Pot proti rešitvi… A kako jih najti? Hm, ko sem se jaz znašla v takšnem začaranem krogu (sicer iz čisto drugačnega, tudi precej lažjega naslova), so bila tista vrata, ki so meni pokazala pot na sonce, prav tista, na katerih je pisalo: nazaj k sebi… Treba je bilo iti prav tja, kjer so bili moji strahovi doma. Treba se je bilo ozreti v preteklost, pogledati, kdo in kaj sem, kako sploh delujem, kateri so moji strahovi, česa se bojim, zakaj reagiram tako, kot reagiram, katere maske nosim, da se branim pred tistim, kar mi moji strahovi napovedujejo, … in še mnogo, mnogo tega. In tudi zate obstajajo prava vrata! In po mojem mnenju na njih piše nekaj zelo podobnega, kar je pisalo tudi na mojih. Za njimi se skriva sicer drugačna zgodba, kot je bila moja, ampak odkrivanje prav tiste zgodbe je tista pot, ki pelje k tvoji rešitvi. In nekaj takšnega naj bi bila tudi tista psihoterapija. Nič drugega, kot samo to. Pravzaprav samo odkriti, kdo in kaj si ti, česa te je pravzaprav strah, česa se bojiš, pred čim bežiš. In se potem prav s tistim soočiti, tisto preseči. Tako počasi izgine tudi strah. In posledično tudi anksioznost, seveda. Se da te zadeve pogosto tudi brez strokovne pomoči izpeljati, vendar se močno bojim, da v tvojem primeru brez nje žal ne bo šlo. Če gre res za bivanjski strah, potem ga boš sam verjetno res težko presegel. Najprej sploh odkril, kar ta tvoj bivanjski strah je. Česa se sploh v svojem bistvu tako zelo bojiš, da se takrat bojiš celo za svoje preživetje. In odkriti ta strah ti bo lahko res pomagal samo zelo dober strokovnjak. Si se kdaj sploh s kom pogovarjal o sebi? Pa s tem ne mislim tistih površinskih pogovorov, čvek čvek pogovorov o tem, kaj se mi je včeraj zgodilo (brez razmišljanja, zakaj se mi je to zgodilo, kaj se je takrat dogajalo v meni, zakaj sem odreagiral tako, kot sem odreagiral, sem zadovoljen s svojo reakcijo, kako bi rad odreagiral,…) ali pogovorov, ki se tičejo zunanjih faktorjev življenja. S tem mislim prav na tisto, kar se skriva v tvojem srcu, tvoji duši. S tem mislim prav dotakniti se svojega otroštva, okolja, v katerem si odraščal, kaj so te učili starši, kaj bližnja okolica, kako so se do tebe obnašali tvoji starši, kako si ti tisto doživljal, kako si se naučil reagirati,… Si sploh kdaj komu v življenju zares odprl svoje srce, dovolil, da pokuka vanj in vidi, kaj se v njem dogaja? Imaš koga, s katerim bi se o tem lahko pogovarjal? Morda je to prvi korak na tvoji poti? Se mi zdi, da ti psihiatri ravno ne dišijo najbolj. Se morda motim? Ti želim vse dobro... :) |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Rose on 03.08.2004 at 19:32:13 wrote on 03.08.2004 at 16:10:02:
Anksiozni, predlagam ti take knjige, ki tebe iz nekega razloga privlečejo. Te potegnejo, te nekaj zanima. Sej veš kako je s knjigami, nekaj bereš, potem tam spoznaš nekaj določenega, potem drugič iščeš neko knjigo o tem drugem, potem te cela stvar nekam vodi, in sicer tako, kot je primerno tvoji smeri in stopnji žeje. Torej gre za tvoj lasten razvoj. Kar nekaj kar te zanima, ne vem, duhovna rast, barve, vera, sej ti veš, če bi šel zdej v knjigarno, kaj bi vzel v roke. Ni tolk pomembno zdej, da ti jaz navedem naslove. Moj point je bil v sami poti, ki si jo moraš sam zastaviti in na njej napredovati. Včasih moraš skočiti v neznano, in ko boš tam, ne boš več razmišljal, primerjal ali sodil z današnjimi očmi, ker, ko si tam, se okoliščine spremenijo, in nič ni več kot prej. V tem je ta čar, da ne moreš vsega naplanirati. Hodi po celem snegu, samo začni tapkat. To je point. To je trust. Pogumne spremlja tudi sreča. Podaj se, to je moje sporočilo. Pa nič na silo ali po pričakovanju okolice. Sej ti veš, če ti kej paše ali ne. Zakaj pa ne bi delal tako, kot tebi paše. Za spremembo. Bodi ti, boš videl, vsi ostali se bodo temu prilagodili, pa če te ne sprejmejo, komu mar. Bodi unikaten, hodi po svoji poti, ustavi se, vdihni, nadaljuj. S časom boš postal zadovoljen, ker boš izražen, ker je bil to tvoj namen, da popolno zapolnjuješ prostor, s telesom, glasom, dušo in za/razvozlavanjem tebi ne/komplementarnih odnosov. Thats it. To si ti. Just do it. ;) |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Anksiozni on 04.08.2004 at 16:19:48 Mae wrote on 03.08.2004 at 19:32:13:
Ker sem že nekaj časa v tem sranju, sem izgubil interes za stvari ki sem jih včasih rad počel. Kakšnih duhovnih knjig raje ne berem, ker sem zelo čustveno labilna oseba in bi mi kaj takega lahko še bolj naškodilo. Sicer pa sem razmišljal, kaj pa če sem se tak rodil. Starši so mi rekli da sem bil že kot dojenček zelo težaven, saj sem nonstop jokal in kričal. Brat je od mene čisto drugačen, živahen, ima veliko aktivnosti - skratka normalen. Do svojega 13 leta sem se zelo bal teme in se nisem upal biti sam v temi. S tem ko sem odraščal so odraščale tudi moje težave in so se začele kazati v drugi luči. Včasih sem imel tudi pogosto nočne more, no sedaj jih lep čas nimam, pred časom so mi jih povzročili antidpresivi, ki sem jih opustil. Freudovsko tezo, da so ljudje s psihičnimi težavami navezani na mamo, lahko ovržem ker nikoli nisem bil. Včasih mi je pomagalo, ko sem imel punco, sem ji posvečal več pozornosti kot sebi, tako da sem malo pozabil na svoje težave. Danas kajtakega skorajda ni več mogoče, moj sploni nagon je na minimumu, skratka prizadelo me je na več področjih. Mogoče bi se pa moral sprijaznit s svojimi anks. težavami, ker če se borim se počutim nemočnega in padem še v depresijo... |
|
Title: Re: Anksioznost Post by stoychi on 04.08.2004 at 16:53:44 :) začni se ukvarjati s čebelarstvom, ali z živalmi, kupi si psa mačko, ribice, kanarčka, ali papigo skratka bitja za katera boš skrbel in ti bodo vračala ljubezen :) |
|
Title: Re: Anksioznost Post by titud on 04.08.2004 at 17:03:26 Mislim, da šetekam, o čem govori rose. Da je anksioznost posledica strahu, da bi izvisu v praznem, odrezan od lastne biti. Otrok, ki to navezanost na lastno bit itak dojema kot nevzanost na mamo, ki je v bistvu spojna z njegovo lastno bitjo in z njo nerazdružljiva, razdruževanje z njo ankiozno dojema kot strah, da bi se loču od vsega. Od tod ima panična navezanost na mamo isto osnovo kot panična potreba po tem, da bi bil v stalni navezi s svojo lastno bitjo. Te je v bistvu strah tud zaspat, ker se zavestna vez s svojo bitjo prekine. Ni te tolk strah, da ti bo ko med spanjem kaj neredu, ampak da se boš v spanju 'odrezal' od lastne biti. Zato eni to ankisoznost pred izgubo stika z lastno bitjo preganjajo s stalnim zbujanjem pozornosti okolice, posiljevanjem /mučenjem samega sebe z nikoli opravljenimi dejavnostmi.... Pardoks je v tem, da prav ta strah pred izgubo stika z lastno bitjo pozroči odtujenost od lastne biti in s tem dejansko izgubo stika sabo. Ta začaran krog odtujevanja od sebe se je rose lotila pretrgavat s pručevanjem svoje biti, s katero je treba vzpostavtit magari iz nule trajno medsebojno zaupanje in zavezništvo. Korak za korakom po preizkušenih metodah, ki so jih poznali naši stari in ki smo jih mi samoljubno zavrnili kot preživete in nepotrebne. Gre po jungovsko rečeno za znanje vsakokratnega vzpostvljnaja osi med jazom in sebstvom, ki mora bit trdna in zaupanja vredna prav zarad tega, ker gre skoz cikluse od izvorne celovitosti preko heroične aktivne inflacije jaza do odtujenosti in nazaj preko kesanja in sprijaznenja nazaj v stik s sebstvom. Temu ciklusu se noben ne more izognt, lahko pa se ga nauči brez panike sprejemat. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by stoychi on 04.08.2004 at 17:07:27 :) ne titud, ljudje imajo samo preveč cajta se ukvarjat z napačnim delom samega sebe, nabavit mačka, psa, kanarčka, mačko, ribice, koze, krave, konje in lepo skrbet za njih pa ne bo več časa za anksioznost ;D |
|
Title: Re: Anksioznost Post by apostat on 04.08.2004 at 18:23:30 stoychi wrote on 04.08.2004 at 16:53:44:
Jaz imam čebele, ker sem čebelar, ampak mi prav nič ne vračajo ljubezni, nasprotno - popikajo me.... ;D |
|
Title: Re: Anksioznost Post by apostat on 04.08.2004 at 18:31:58 stoychi wrote on 04.08.2004 at 17:07:27:
Se strinjam, z nečim se treba zamotiti, okupirati, da ne mislimo samo na lastne težave in ne jamramo, kako smo bogi... Kajne, to si mislil? Ampak pri duševnih bolnih ni to "jamranje", ampak gre za bolezen, ki jo kot tako ne smemo gledati, ker bi bilo nepravično do teh. Ker vsaka bolezen zahteva zdravnika, kajneda? |
|
Title: Re: Anksioznost Post by stoychi on 04.08.2004 at 18:43:15 :) ljubezen do česarkoli živega, je največje zdravilo za vse duševne bolezni ;) |
|
Title: Re: Anksioznost Post by apostat on 04.08.2004 at 18:59:59 stoychi wrote on 04.08.2004 at 18:43:15:
Se strinjam, ampak pri nas je običaj da te "ljubljenčke" ubijemo, imamo koline, če že govorimo o "gujdekih" in jih pojemo.... To je tudi ljubezen? ;D Se strinjam na nek način, včasih ljudje niso imeli časa misliti na te tegobe, ves dan so delali na njvi, tv in radia, ki poneumlja ni bilo.... (to je tudi oblika psihoterapija). DAvek našega časa in te konzum kulture je to, da živimo v nenehnem stresu, pa pač pride do tega... |
|
Title: Re: Anksioznost Post by gape on 04.08.2004 at 20:18:07 sprejet to, da si anksiozen je zihr pametn ... * Kakšnih duhovnih knjig raje ne berem, ker sem zelo čustveno labilna oseba in bi mi kaj takega lahko še bolj naškodilo. * zakaj to ... kako pride do tega ... jest to ne razumem ... mogoče bi lahko pobrsku zakaj si se bal teme ... ljubezen je definitvno najboljše zdravilo ... sploh k teče v pravi smeri ... brezpogojna ... |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Anksiozni on 04.08.2004 at 22:52:50 gape wrote on 04.08.2004 at 20:18:07:
Verjamem, da ko berete tele moje poste si verjetno mislite s čim si pa tip dela probleme... verjamem da je to težko razumet, ker včasih tudi sam sebe več ne razumem. Strah pred temo si jaz razlagam oz. sem našel izgovor, še ko sem bil zelo majhen me je sestrična,ki starejša govorila da ponoči hodijo okoli duhovi in strašijo otroke. Spomnim se da sem zelo težko zaspal, ker sem bil pozoren na vsak šum, ki se je v sobi zgodil. No danes se je ta pozornost obrnila v moje telo, pozoren sem na vsak trzljaj mišic. Naj ti opišem kaj sem mislil pod labilnost... Enkrat sem bral knjigo o raznoraznih boleznih (medicina). Ko sem bral to knjigo sem mislil da imam vsemogoče bolezni. Najprej sem mislil da imam angino pektoris, ker se simptomi ki so bili vpisani v knjigi ujemali z mojimi. Kasneje sem prišel do poglavja duševne bolezni, ko sem ve to prebral sem mislil da so vse te bolezni zbrale v meni. Mislil sem da sem shizofren, manično depresiven, mislil sem tudi da imam Parkinsonovo bolezen ker včasih počutim zelo shaky. Ko sem na TVju slišal, da so v Britaniji ljudje zboleli za Kreutzfeld-Jacob Disease (človeška varjanta norih krav), sem si rekel to je to kar imam jaz, zdaj vem zakaj sem tak. :o Jaz sem prepričan da je to normalnemu človeku smešno ko kaj takega prebere, saj je potem tudi meni ko sem zvedel da za tem pa že nisem zbolel. Ko sem prelistal sveto pismo sem ugotovil da sem obseden, povsod mi grozijo z večnim ognjem. Kot da sem magnet za negativne stvari, čudim se zakaj se me pozitivne stvari ne prilimajo tako kot negativne, pozitivne stvari ponavadi trajajo zelo kratek čas, ker negativizem hitro preplavi moje misli. Kar se tiče živali, doma imamo psa. Pes je kul žival, človeka nikoli ne bi zapustil, ko sem zelo slabe volje, to tudi pes začuti in nekako sočustvuje z mano. Ampak vseeno imam raje ljudi kot živali, psu če kakšen daljši stavek povem me ne razume več... Vseeno je lažje tukaj na forumu malo spregovoriti o težavah, ker nekateri vsaj do neke mere razumete moje doživljanje. Če bi to govoril kakšnemu prijatelju mi sploh ne bi verjel, ker navzven to svoje dojemanje sebe in okolice dobro zakamufliram :-/ |
|
Title: Re: Anksioznost Post by siaj on 04.08.2004 at 22:56:47 jest bom napisala pa nekaj, kar se na dotičen topik zdi morda prav katasrofalno, ampak je na podlagi moje izkušnje z boleznijo ni je pač bolezni, ki se je ne da premgat pa dolker se poistovečaš z "svojo" boleznijo si pečen, oziroma "bolan" enostavno si je treba rečt: jaz nisem ta bolezen pa se vprašat, čemu ti koristi in zakaj jo neguješ pa da se, tudi pri teh "boleznih", poznam primere, recimo gospe, ki ni bla v "ezosceni", pa je premagala kar dve bolezni, raka, pa še psihično bolezen volja do življenja in ljubezen je ključ gotovo, predvsem pa vera, vera v ljbezen, vera vase in svojo moč veliko veselja, sreče in ljubezni ti želim A....... na poti k ozdravitvi |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Rose on 04.08.2004 at 23:19:06 Anksiozni, ti argumenti, ki jih navajaš v opravičilo, da si labilen, no, v bistvu si navaden hipohonder. Pa te nič ne obsojam, jst sem tut vedno mislila, da imam vse žive stvari na tem svetu. Zdej k razmišljam o tem, je to en tak podzavestni klic k pozornosti. Ukvarjanje s seboj v smislu imam to in to, mi je to in to, je ustvarjanje neke ne/realne skrbi Zase, kjer naj bi nekdo tretji/zdravnik to pogledal/se ukvarjal s teboj/te tolažil. Se nekdo ukvarjal s teboj = pozornost. Če pokrajšamo enačbo, v momentu, ko se te nekdo dotakne/kavica/chat/objem/poljub/**x/whatsoever, se ta hiposituacija razblini. Zato sem tudi vztrajala na terminu: kontaktirati z ljudmi. Z vsako besedo, z vsakim odnosom, z vsakim tako insignificantnim dejanjem z drugo osebo, te bo vleklo ven in tega s*anja. Mislim, da sedaj že veš, da to, da si tuki, je dobr zate. Je pa pred tabo še taka dolga pot, da boš enkrat tam na koncu poti vedel, da si ok, da boš živel svoje zadovoljno življenje, in da boš vseeno prišel sem, ker si ok. Just mingle. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by LittleStar on 05.08.2004 at 12:52:44 titud wrote on 04.08.2004 at 17:03:26:
Vau. Morm to tvoje dojemanje pohvalit, titud. A lahko nekdo to ve, če ni šel skozi to? |
|
Title: Re: Anksioznost Post by titud on 05.08.2004 at 13:54:06 wrote on 05.08.2004 at 12:52:44:
Vsak gre po mo je čez to, samo je vprašanje, s kakšno intenzivnostjo. Stopnjo intenzivnosti same pa ne določajo nujno samo 'objektivne' okoliščnine, npr. pri otroku dejanska odostnost staršev. Panična ankioznost je lahko dost intenziovnijša pri otroku, ki mamo noč in dan pr seb, saj jo ma pr seb glih zarad zarad tega, ker nonstop zahteva njen po pozornost in prav zato ker jo dobi, se ne nauči pridobivat stika s svojo bitjo, zarad česar se dejasnko odtuji tako od sebe, da non stop tud kot odrasu človek rab neko pozornost od nekoga, ki pa ga ta po defoltu ne more zadovoljit, saj ni problem v premajhni pozornosti drugih do njega ampak v lastni odtujenosti od samega sebe. Jest sem tako obliko ankiznoisti imel priložnost spremljat, doživljat in analizirat prek svojga fotra na samemu seb, saj bil fotr pravo brezno nezasitne in panične anksioznosti, ki je bla posledica njegove nesobnosti najt kontakt s samim sabo. To nesposobnost je kompenziral s pretiranim gojenjem čustveno izpraznjenih malomščanskih družinskih vzorcev (skupni obedi, obrednimi prazniki, obiski, izleti...), izbruhi ljubosumja, poesivnosti, skrbi/živčnosti, pijančevanja, nespečnosti in na koncu z boleznijo (parkinsovo, ki itak nujno zahteva pozornost celotnega človeka). |
|
Title: Re: Anksioznost Post by apostat on 05.08.2004 at 15:25:34 titud wrote on 05.08.2004 at 13:54:06:
Pa si je bil tvoj vater sam kriv, da je bil takšen, saj nekoga z zlomljenimi nogami ne moreš pričakovati, da bi preskakoval ovire, če je npr. vater tvojega vatra - tvoj ded, bil isti? Potem celotna krivda ne leži na njemu, ali kako? Ti si bil pač ta ključen člen, ki je pretrgal zakleto familiarno verigo, ki nisi dodal še en obroček zraven, da bi npr. postal kopija svojega očeta. Kako gledaš na to? Res pa je, da je vsak odgvooren za svoja dejanja in zanj ni opravičila? |
|
Title: Re: Anksioznost Post by apostat on 05.08.2004 at 15:32:17 wrote on 04.08.2004 at 22:52:50:
Ne razmišljal o tem, reči si nasprotno, pa kaj zdaj, če sem zbolel za to ali to boleznijo, svet se ne bo podrl zaradi tega. Ti si čisto "normalen" s takšnimi in podobnimi strahovi se je srečal že vsak izmed nas. Drugo je, če bi šlo to za kak kroničen strah, ki bi te spremljal na vsakem koraku in te hromil, onemogočal, da bi živel polno življenje, tako pa če se ukvarjaš s športom in drugimi raznimi konjički, se družiš s prijatelji je ta strah povsem odvečen. Veš, da ima strah samo velike oči, od znotraj pa je votel. T isi čist ozdrav človek - preberi si knjigo Moliere - Namišljeni bolnik |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Anksiozni on 05.08.2004 at 22:55:46 apostat wrote on 05.08.2004 at 15:32:17:
Pogovarjal sem se že z depresivnimi ljudmi, shizofrenikom in vsak pravi, da trpi in bi se tega rešil. Verjemi mi da si noben človek ne želi trpeti. Včasih ljudje padejo v depresijo zaradi kakšnega dogodka, ki ga je tako prizadel da nekaj časa plava v temi (npr. izguba službe, smrt v družini). V tem primeru se točno ve zakaj je prišlo da takega stanja. Šit pa je če je človek kronično anksiozen ali depresiven zaradi njemu nepoznanega vzroka. Psihiatri bi rekli, da je to kemično neravnovesje v možganih, pomanjkanje sertonina in ti dajo neke antidepresive ki baje zopet vzpostavijo to ravnovesje. Mogoče se da to s kemoterapijo v blažjih oblikah res pozdraviti. Najtežje se godi shizofrenikom, imajo prisluhe, privide, nekdo jim krade misli ali dovaja ki to sploh niso njegove. Poleg tega so shizofreni ljudje zraven še anksiozni in depresivni. Ti takemu človeku reci sej to je kul to nič takega, strah ima velike oči. V skrajnem primeru nekateri težave rešijo s samomorom, drugi se ga zapijejo tretji zadrogirajo, četrti se bašejo z Apaurini da imajo čisto otopele možgane. Ta ki je to rešil s samomorom je vsaj v tem svetu s svojimi problemi zares opravil. Hvala bogu da samomorilnih nagnenj nimam. Sam živim v nekem neprestanem strahu, ki me spremlja od jutra do večera, pa še ponoči ko kdaj vstanem ko moram na WC (to je kar ti praviš kronični strah) mi telo mi drhti. Verjemi da sem na račun strahu slišal in prebral marsikaj od tega pregovora da ima strah velike oči pa do tega da je strah plod naše domišljije itn...pa kljub temu imam še vedno iste težave. Če bi bil čarovnik, bi strah utelesil v tebi za nekaj časa pa bi ti pol rekel ej stari umiri se, sej to ni nič strah ima votle oči. Ko človek postane en navaden strah potem več nima votle oči... |
|
Title: Re: Anksioznost Post by gape on 06.08.2004 at 02:32:30 * da ponoči hodijo okoli duhovi in strašijo otroke.* si ji verjel? ji zdej verjameš? da si pozoren na dogodke v telesu je zihr gut ... če jih pa še razpornavaš ... pol pa sploh ... imho ... * Naj ti opišem kaj sem mislil pod labilnost... Enkrat sem bral knjigo o raznoraznih boleznih ...* očitno se zlo hitr poistovetiš s tistim kar piše v knjigi ... čiti 'taprave' knjige ... ber barška ... po vrsti ... čut kar piše da čut ... pa boš vidu kwa je kej ... brez basanja ... če čutš ... * Najtežje se godi shizofrenikom, imajo prisluhe, privide, nekdo jim krade misli ali dovaja ki to sploh niso njegove.* to se dogaja vsakomur ... tko kt je titud lepo povedu ... sam intenzitete so različne. definitivno pa je različno sprejemanje - dojemanje teh misli ... ki niso tvoje ... vse misli izvirajo od zunaj ... nobena od znotraj ... znotraj je mir ... mir ne rabi misli ... misli ... ja ... hočem rečt ... vsakdo doživlja tud spodnje *Poleg tega so shizofreni ljudje zraven še anksiozni in depresivni. * vsaj mal v svojem lajfu ampak ... spet ... intenzitete so različne vzorc je pa isti se reče ... velik nas k smo se vsaj mal premaknl smo pršli slej kt prej tud do strahu, eni opremeljeni z znanjen izkušnjami in kar je še tega iz spodnjih dveh nivojev, eni ste bli pač vrženi v to brez priprav ... kaj češ ... tko je ... nek namen je že za tem ... pomoje ... če čist nč druzga ne ... da se navadš zmagat strah - bolezen ... da zmagaš pogojenost - poistovečanje s telesom ... se reče ... ti nisi prov nč anksiozn ... sam tko se pač dojemaš ... (ker se napačno poistovečaš) ... to je več al manj vse ... bi lahko poenostavu ... to kar je anksiozno ... to sploh nisi ti ... ti si samo tolk prjazn da nočeš tega kar je anksiozno prsilt v to da nardi tko k ti veš da bi blo blj prov ... recimo ... ... še ... en način za povedat isto stvar ... glede na to da maš očitno velik misli, takih o strahu, bi ti blo verjetn pametno uporabljat kakšne afirmacije ... kao ... sem popolnoma zdrav ... z vsakim vdihom (in izdihom) se boljše počutim ... itd ... namere ... itd ... |
|
Title: Re: Anksioznost Post by titud on 06.08.2004 at 08:36:31 gape wrote on 06.08.2004 at 02:32:30:
To, da ankisoznost ni ti, je le z drugimi besedami povedano, da je ankisoznost posledica tvoje odtujitve od samga sebe. Probej se učit zaštekat, da si ti tkorekoč vse, da kljub temu da se občutiš kot neskončno praznino, v katero se panično bojiš ugreznt, maš v samemu seb tud vse, na kar se lahko nasloniš, da se lahko temu ugrezanju zoperstaviš. Dokler nis pripravlejn bit do konca ponižen pred neskončnostjo praznine v seb in dokler je nisi pripravljen v celot in brez zavračanja/panike sprejet, ne moreš niti zbrat moči in eregije, da bi to spoznanje obrnu seb v prid za eno polno in kvalitetno življenje brez strahov in odvisnosti. Ankisozni, v bistvo si v nekašni prednosti pred drugimi, ker se zavedaš globine praznega, drugi do te izkušnje pridejo v kašnem šoku oz. dejanski smrtni nevarnosti in majo zlo mal šans to izkušnjo zavestno tko predelat, da bi si na njej lahko zgradl res poln in kvaliteten lajf. Quote:
Da do take avtosugusteje delujejo na področju odpravljanja občutka dejanske življenjske ogroženosti, kot paničen napad ankizoznosti je, moraš po moje prej sprejet in ozavesti sporočilnost same ankizonosti. Ne nuca se po moje it neke pozitivne afirmacije kot obrambe pred tem, da te popade anksioznost, ampak je v ankioznosti sami treba najt tisto energijo, na kateri boš gradil pozitiven odnos do sebe. :-/ |
|
Title: Re: Anksioznost Post by titud on 06.08.2004 at 09:01:59 apostat wrote on 05.08.2004 at 15:25:34:
V principu je tko: če se počutiš žrtu okoliščin, pol si skušaš tud sam okrog sebe ustvarit tako okolje, da bo nekdo kriv/odovorn za vse, kar se ti dogaja slabga (al pa zaslužen za to, kar se di dogaja dobrga). Bolj je ta občutek 'žrtve' močan, bolj sugestivno deluje na okolico in bilj verjetno je, da si boš okrog sebe zares vzpostavu okolje, v katerem boš tud dejanska žrtu okoliščin. Jest sem ta fotrov sugestivni krog prebil in nism špilov vloge, ki mi jo določu. Fotr je z 'izgubo' mene postal dejanska žrtu okoliščin, ki si jih je sam skreirov in to je bla zanjga tud priložnost, da je ozavestu svojo lastno odgovornost za to, da me je 'zgubu'. Ne vem točn, kolk jo je to priložnost pri seb izkoristu, men pa se je razkril en vzorc, da če svoj lajf dojemaš kot da si žrtu okoliščin, si boš okrog sebe dejansko ustvaru take okolišičine, ki ti bodo dale priložnost ozavestit, da temu ni tko. Da si v bistvu samemu seb lasten kreator in da moraš za to slej ko prej prevzet tud vso odgovornost. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Madan Gopal Das on 06.08.2004 at 09:30:30 titud wrote on 06.08.2004 at 09:01:59:
to si dobr napisu. nase lastne odlocitve so tiste k nas peljejo do dejanj in posledicno rezultatov, ki pa jih mormo sprejet ne glede na to al so nam vsec ali ne. rezultate nasih aktivnosti daje Bog, mi pa se lahko odlocamo kako bomo deloval. ce hocmo dosezt trajno prijeten obstoj se mormo odlocit naklonjeno delovat za Boga in njegov lasten interes. Bog/Absolut obstaja sam po sebi in zase (drgac ne bi bil Absolut). torej tud mi kot deli Absoluta v koncni fazi obstajamo Zanj in za Njegove cilje. ce sledimo temu toku, smo lahko vedno srecni. Hari bol. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by titud on 06.08.2004 at 10:31:48 Madan Gopal Das wrote on 06.08.2004 at 09:30:30:
Božjega je v tem procesu točn tolk, kolkr nam ni dan sproten uvid v take procese in zato nikol ne moremo 100% vedet, kako pravilno delovat. Božjega je točn tolk, da moramo zaupat, da je tko ušitman, da nam bo dano vedet le, če se bomo tega svojega manjka zavedali in bomo zarad zavedanja tega manjka v vskakem svojem dejanju izkazovel eno ponižnost pred globino našga nevedenja. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Madan Gopal Das on 06.08.2004 at 10:41:46 titud wrote on 06.08.2004 at 10:31:48:
lahko vemo tud 100%, ce nam Bog po svoji milosti, vsemogocnosti in vsevednosti da potrebno znanje. Quote:
ja, poniznost ne more obstajat kr tko na suh. zares ponizni smo lahko le takrat, ko pridemo v stik z nekom visjim. in ker je Bog vecno najvisji, ce pridemo v avtenticen stik z njim pol naravno postanemo ponizni pred Njim... ampak s tem tudi pomirjeni in srecni. Hari bol. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by petrapetra on 25.08.2004 at 21:49:41 Anksiozni in vsi ostali, ki trpite za to težavo… Upam, da boš tole prebral.. Imam napad tesnobe… In grem potem na internet gledat tele forume. In vidim tvoj mejl.. Stara sem 26 let. Pred tremi ali štirimi leti sem nekako premagala 3 leta trajajočo anksioznost. Vseskozi hodim k psihologu. Kljub temu se je zopet pojavila po treh letih. Od maja, ko sem imela napad panike, se zgodba zopet ponavlja…. Če premišljujem za nazaj imam občutek, da čutim tesnobo že cello življenje, že od otroštva – vendar v precej manjši obliki. Prvi napad panike sem imela, ko sem eksperimentirala s travo… Takrat se je začelo vse skupaj. In moja groozno slaba vest, da sem si nakopala kazen…Trpim. Včasih je pritisk hujši, včasih malo popusti. In vendar je vedno tuImam tudi negativne misli. In panične napade in druge težave (včasih nisem upala čez most, strah me je višine, ker me grozno boli glava me je strah, da imam mogoče raka itd). To so samo prebliski… In potem napetost popusti… Psihologa obiskujem enkrat mesečno. Ker so trenutno počitnice so vsi na dopustu…. Imam občutek, da rabim pogostejši pogovor. Mi pa to veliko pomaga. Vse skupaj me že ovira pri delu v službi in v življenju nasploh. Ne zanimajo me strvari, ki so me zanimale prej. Včasih me je dobesedno razganjalo od energije, zdaj po službi težko napraskam energijo še za kaj drugega.Sem čisto otopela. Prebiram literaturo, ki se loteva take problematike itd. Ne znam si več pomagati. Ko sem imela največje napade panike sem bila že na razgovoru pri psihiatru za tablete. In se za to nisem odločila. Razmišljam ali sem se prenaglila. Včasih se mi zdi, da se mi bo zmešalo. Ne upam se o tem pogovarjati z nikomur, ker me je strah da me ne bodo razumeli. Najbolj potrebujem tolažbo in vzpodbudo. Zanima me ali obstaja kakšna terapevtska skupina, ki se loteva te tematike. V veliko pomoč bi mi bil pogovor z ljudmi, ki so se iz takih situacij že rešili in živijo normalno življenje. Ne morem razumeti, zakaj se mi to dogaja in kaj delam narobe... Želim dobiti veselje do življenja nazaj...Vsekakor mi je v uteho, ko vidim, da nisem edina, ki se ji to dogaja (dolgo časa sem bila prepričana da sem edina in da se mi meša – to je zelo veliko breme).. Upam, da mi boš še kaj odgovoril in da bomo na vez.. Saj potrebujem podporo… Zadnja knjiga, ki sem jo prebrala je bila “Kako ohranimo zdrave živce”. Mene je kr malo pomirila… Upam, da se slisimo… Petra |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Devi on 25.08.2004 at 22:19:33 jest ti ne znam pomagat petra, ker tolk hudo pri meni ni blo nikol, vem sam, da pomaga, če govoriš o tem in te spodbujajo da greš preko, če o tem pišeš, magari dnevnik, če daš ven kot ime, obliko, opis, vzrok ko daš ven in pogledaš od zunej na sebe, včasih vidiš, da pol tolk hudo ni, kot je zgledalo kot nedoločen občutek, ki si ga nosil v sebi vse dobro :-* |
|
Title: Re: Anksioznost Post by gape on 25.08.2004 at 22:29:18 neglede na to da so se že spravljal name na to temo, bom ponovil ... zelo pogost pojav je da se ljudje zakrčijo ob videnju in ker se je zgodba anksioznega nadaljevala tud tam, na spodnjem threadu, ti predlagam da si prebereš še uno ... isto kt da bi blo zate ... isto kt to v tem threadu ... klikni na gape wrote gape wrote on 06.08.2004 at 22:02:08:
tale text bi znal osvetlit o čem govorim ... http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1004344470;start=29#23 |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Saddam on 26.08.2004 at 18:38:12 petrapetra wrote on 25.08.2004 at 21:49:41:
Kot da bi bral svojo zgodbo :o ...Uglavnem, jaz sem ta Anksiozni le da sem se registriral pod nickom Saddam. Tvoje doživljanje čisto razumem in je to težko za razumet nekomu, ki teh težav nima. Sicer pa nekaj stvari se da popedenat glede tega npr. same napade panike, kar se pa tiče telesne napetosti je pa zajebano. Poslal sem ti Private message, ne bi o tem javno, ker je navada na tem forumu, da iz ene konkretne teme nastane en velik kup dreka. Beri me... :) gape wrote on 25.08.2004 at 22:29:18:
Gape, kaj se zgodi ko naveden smrtnik z dvema očesoma reče trookemu ki pravi da vidi bele slone - daj potegni belega slona za rep. Verjetno ga ne more, ker ga ni tam. :-/ Možgani so tisti ki nam interpretirajo kaj vidi oko, če pa možgani pravilno ne delujejo potem pa poleg realnega dodajo še neke dodatne stvari, ki jih fizično ni tam. Mislim da "tretje oko" ni darilo ampak bolezen, ki jo je treba pozdraviti... Sicer pa nimam probleme z belimi sloni (to bolj sodi med shizofrene psihoze), imam težave z anksioznostjo, kar ni ravno isto... Hm stvar me malo spominja na film Matrix, ko Morpheus vpraša Neota "How do you define real"... :) |
|
Title: Re: Anksioznost Post by gape on 26.08.2004 at 19:48:44 ti že veš anksiozni ... |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Rose on 26.08.2004 at 20:46:10 gape wrote on 06.08.2004 at 02:32:30:
... every day, in every way ... :) |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Rose on 26.08.2004 at 20:52:01 THOR wrote on 26.08.2004 at 18:38:12:
... asociacija ... M. It all happened exactly the way it's supposed to be. N. How do you know? M. We are still alive... |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Saddam on 26.08.2004 at 21:02:36 Mae wrote on 26.08.2004 at 20:52:01:
Lepo... ;) |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Saddam on 26.08.2004 at 21:11:25 gape wrote on 26.08.2004 at 19:48:44:
Gape, če verjameš v "tretje oko" pač verjemi, nevarno je to za ljudi, ki imajo podobne težave, če nasedejo... |
|
Title: Re: Anksioznost Post by exodus on 09.10.2004 at 11:49:48 Ko večkrat omenjamo izraz "tesnoba", naj na kratko opišem to stanje: tesnoba (aksioznost) je difuzno neprijetno stanje čustvene napetosti, ki jo pogosto spremljajo znaki vzdraženosti avtonomnega živčevja (razbijanje srca, glavobol, bolečina v prsih, slabost, nemir, potenje itd.). Tesnoba in strah sta podobni stanji z naslednjo pomembno razliko: strah je odziv na znano, nekonfliktno, zunanjo grožnjo. Tesnoba pa je odgovor na grožnjo, ki ni dobro znana, razvidna, lahko nastane brez zunanjega sprožilnega dogodka in se povezuje z neko intrapsihično razdvojenostjo (konfliknostjo v samem človeku). Tesnoba ni motnja sama po sebi, ampak jo občasno izkušamo vsi, posebej kot vnaprejšen strah pred grozečo situacijo (na primer ločitev mlajših otrok od staršev ob vstopu v šolo, izpit.) Ljudje imamo tudi sicer genetsko in osebnostno podlago za raven tesnobe; nekateri imajo že gensko določeno višjo raven tesnobnosti kot drugi. Ko tesnoba naraste do te mere, da povzroča hudo duševno in telesno trpljenje ter človeka močno ovira pri vsakdanjem življenju, govorimo o bolezenski tesnobi. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Tinkara on 24.02.2005 at 13:17:25 Živjo, opisala bom svojo izkušnjo s paničnimi napadi, ki so se začeli dobro leto nazaj. Psihiater mi je seveda ponudil zdravila, ki pa sem jih odklonila zaradi stranskih učinkov in nadaljevala zdravljenje pri psihologu. Ta me je vpeljal v svet avtogenega treninga (ki meni ni bil všeč in sem namesto tega izvajala obred čiščenja čaker-stvar je samo, da se greš stvari, ki te sprostijo), vsak dan sem kolesarila, začela sem meditacijo in spremenila negativni način razmišljanja na pozitivni. Napadi panike so se nehali po približno 3 mesecih, še vedno pa so se nadaljevale tesnobne težave. Pri prijateljici sem spoznala psihologinjo, ki zdravi s psihoanalizo. Začela sem pri njej in to je nekaj čisto drugega kot pogovori pri naših navadnih psihologih, ki samo poslušajo tvoje težave in te po 10 minutah vržejo ven iz pisarne (seveda najprej pobere denar). Sedaj po pol leta psihoanalize (kjer 1 uro analiziraš sebe, dogodke, ki te težijo ali pa sosedovo mačko, če želiš) so se stvari pri meni že zelo odprle in vem, da sem na poti popolnega ozdravljenja. Moje izkušnja s psihoanalizo je zelo pozitivna in vem, da bom z njeno pomočjo našla sebe (delno se sedaj po pol leta že prepoznavam - svoj jaz, ki sem ga potlačila nekam globoko). V kombinaciji s stvarmi, ki me veselijo je to pot iz pekla. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by exodus on 24.02.2005 at 15:39:44 wrote on 24.02.2005 at 13:17:25:
psiholog nič ne računa - to si malo zamešala pojme, ki so si zelo različni: psiholog - psihiater - psihoterapevt Edini, ki tu računa je psihoterapevt, kolikor mi je znano. Je pa res, da verjetno noben od teh nima "čarobne palčke" za ozdravitev. Stvar ni tako enostavna, kot če te recimo zob boli, greš k zobozdravniki in ti ga zaplombira ali izruje, da te potem več ne boli. Psiha je zelo kompleksna zadevica in se razlikuje od človeka do človeka, tako kot osebnost. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by petrapetra on 25.02.2005 at 08:47:40 Tinkara super je slišat nekaj tko pozitivnega... Jest se še vedno prebijam iz denva v dan... Vem, da nekej delam narobe... (teško se odločam za spremembe, nisem navajena poslušat svojih želja ampak jih odrivam, strašno se bojim delat napake, vsaka stvar me prizadane itd.) Strinjam se s tabo, da je stvar v tem, da počneš stvari,ki so ti všeč in te veselijo ter da se soočaš s strahom... In rekreacija...važno, da si skos aktiven in v družbi ljudi Tinkara, morm rečt d si me spravla v zlo dobro voljo... upam, da se boš še kej oglasila, LP Petra |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Lilith on 25.02.2005 at 10:37:58 Psihoterapija je itak zakon, sploh razvojno analitična psihoterapija.... ampak učinkuje bolj na dolgi rok. Kratkoročno se pa da z medikamenti kar nekaj narediti. Prejšnji teden sem se vrnila s posveta, na katerem je psihiater Marušič povedal, da se vse preveč depresij ne prepozna in se jih zdravi kot anksioznost z anksiolitiki. Kar je seveda čisto mimo, ker te za en dan dvigne, ko je razpolovni čas mimo pa si spet v badu. Pa še odvisen postaneš. Antidepresivi pa sicer potrebujejo nekaj časa, da pričnejo učinkovat (cca. mesec in pol), ampak potem se zadeva stabilizira in tudi, ko se medikamente preneha jemati, je praviloma stanje stabilno. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Tinkara on 28.02.2005 at 13:38:20 Exodus, iz lastnih izkušenj ti povem, da je razlika med 3 osebami, ki jih navajaš po moji grobi oceni približno takšna: - psihiater: z mano je porabil 5 min, v tem času je napisal recept, povedal da se brez zdravil ne bom mogla pozdraviti. Kasneje ob vsaki kontroli mi ni mogel verjeti, da sem lahko napredovala brez zdravil - psiholog: z mano je porabila 15 min. Naučila me je avtogenega treninga in poslušala moje tarnanje in za to računala 4.000 SIT. - psiholog (psihoanaliza) se z mano ukvarja od 45 min do 1 ure...odvisno kako teče pogovor in računa 6.000 SIT. Moram ti povedati, da je pri meni psihiater pred približno 4 meseci zaključil zdravljenje. Pač nisem jemala zdravil in tudi panični napadi so se nehali. Seveda po potrebi lahko pridem nazaj kadarkoli:)) Nehali so se panični napadi, niso pa se umirili tesnoba, strah....To se je počasi začelo umirjati s psihoanalizo. Seveda nisem ozdravljena. Mislim,da tako kot alkoholiki nikoli ne bom. Zaradi tega bom celo življenje morala delati stvari, ki MENE veselijo (ne druge, ker jaz sem ena oseba, ki želi vsem ustrečt), meditirati, se gibati v naravi in predvsem vem, da bom s psihoanalizo našla moj PRAVI JAZ. Ta tudi je povzročil moje panične napade, ker sem delala stvari proti sebi, ki meni niso bile všeč, pa vendar sem hotela ustrečt ljudem okoli sebe. Vsem, ki imajo podobne težave priporočam internetno stran: http://www.panic-attacks.co.uk/ Pri meni je šel napredek bistveno naprej, ko sem začela prepoznavati sam panični napad in posledice paničnega napada. Prvih 5 mesecev sem imela za posledico paničnega napada strah pred množico ljudi in strah pred odprtimi prostori. Vem, da pri enem od prvih paničnih napadov nisem stopila iz stanovanja 4 dni. Vendar so se stvari normalizirale v nekaj dneh, kar je zelo hitro, če pomislim, da nekateri ljudje (tudi v Sloveniji) ne stopijo iz stanovanja nekaj let. Lilith iprav imaš, da zdravila pomagajo na kratek rok in verjamem da pomagajo. Vendar sem se bala, da bodo povzročila stranske učinke in strah me je bilo, da se bodo v začetni fazi stopnjevali panični napadi, kot me je opozoril psihiater. Na daljši rok pa pomaga meditacija (ali molitev ali obred čiščenja čaker ali avtogeni trening...po želji, ker ljudje smo različni), gibanje v naravi ali branje knjige (ljudje smo različni)... Pač moja zgodba je takšna, da mi je v prvi fazi za umirjanje paničnih napadov pomagala meditacija, kolesarenje, gibanje v naravi (ljubezen mojega psa mi ni pomagala, ker najprej moraš imeti sam sebe rad, da prepoznavaš ljubezen drugega, ljubezni do sebe pa še vedno ne čutim tako kot bi morala). Zdravljenje pri psihiatru in psihologu sem končala pred 3 meseci in od takrat obiskujem psihoanalizo. V začetni fazi sem se obranila tudi na homeopatijo, ki pa mi v tem primeru ni pomagala. V naslednji fazi zdravljenja pa mi psihoanaliza pomaga v veliki meri. Pred 14 dnevi sem se ponovno znašla v situaciji, ki pri meni povzroči panični napad. Vendar je bil napad tako kratek in njegova intenzivnost tako majhna, da niti ne zasluži, da ga kvalificiram kot panični napad. Tudi posledice so trajale samo en dan. Torej vem,da je prava pot preko psihoanalize. Zavedam pa se, da bom celo življenje morala paziti, da bom sebe postavila na prvo mesto, celo življenje se bom učila protistresnih tehnik. To ne pomeni, da bežim od stresnih situacij, ker tega se v življenju ne moremo izogniti. Želim, da se oglasi še kdo, ki ima tako pozitivne izkušnje kot jaz in vsem, ki v tem trenutku trpite želim, da pridete v čim krajšem času iz tega! Tinkara |
|
Title: Re: Anksioznost Post by petrapetra on 01.03.2005 at 09:56:02 Tinkara! Zelo sem vesela takih mejlov, ki so res pozitivni in me spravijo v dobro voljo. Mislim, da je pri anksioznostih ravno v tem, da se bolj zmenimo za želje drugih kot svoje. Priznam meni je težko sploh odkriti kaj si želim. In to je verjetno res treba trenirati celo življenje. Bom vesela še kakšnega linka, ki se ukvarja s to problematiko, ampak zgolj na praktičnem nivoju. Moj problem je tudi v tem, da ne mine dan, da ne bi premišljevala o anksioznosti... Strah me je tudi, da imam depresijo in potem zapadem v še bolj negativno razmišljanje. Ko delam stvari, ki so mi všeč, takih občutkov ni... Ogromno mi pomaga pogovor. Tudi s psihologinjo, še bolj pa z nekom, ki ima iste težave. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by picola on 01.03.2005 at 21:15:48 Lilith wrote on 25.02.2005 at 10:37:58:
Lilith,zanima me ,če kaj poznaš realitetno terapijo in kakšno mnenje imaš o njej. Meni se zdi zelo v redu pa še na kratki rok deluje. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Lilith on 02.03.2005 at 11:00:51 Glasserja je res užitek brati - kako na easy zmeraj reši primere. Pri vsaki terapiji se je po moje treba zavedati, kakšen je njen domet, pa kateri klienti so jo sposobni sprejeti. Realitetno vidim med t.i. bolj površinskimi...zelo funkcionalno uporabno na kratki rok, a brez vsake garancije, da ne bodo aktualni notranji konflikti po drugih kanalih pridrli iz nezavednega. Zato je zame uporabna le pri določeni vrsti klientov in z določeno vrsto težav. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Tinkara on 02.03.2005 at 14:07:42 Petrapetra, veliko knjig na to temo sem prebrala in tudi jaz sem pogrešala praktične izkušnje s tega področja. Jaz ti lahko povem nekaj "fint" iz lastnih izkušenj napr.: Ko sem čutila napetost in čedalje večjo tesnobo sem zaposlila razumski del možganov z branjem knjige, včasih tudi z glasnim branjem časopisa, knjige... Nekajkrat me je zagrabila tesnoba v avtu in tam sem si pela. Izbrano sem imela najljubšo pesem, ker ko se začne napad čustvenega dela možganov, razumski del težko izbira pesem. Seveda moraš v vsakodnevnem življenju brisati negativno razmišljanje in ga nadomestiti s pozitivnim (napr.:šef me je grdo pogledal zato, ker me ne mara nadomestiš s pozitivnim, da ima šef težak dan zaradi prečute noči itd). KO sem imela težavo z izhodom iz stanovanja sem si nataknila na glavo kapo, vzela jakno z visokim ovratnikom in se vozila naokoli s kolesom, ker peš tega nisem zmogla. Prav hitro se je stanje normaliziralo s treningom. Se pravi ravno situacije, ki te spravljajo v tesnobo moraš premagati. Prvič je najtežje, vendar ti da moč za naprej in vsakič je bolje in bolje in situacija se normalizira. Tinkara |
|
Title: Re: Anksioznost Post by petrapetra on 03.03.2005 at 09:40:13 Meni se težave pojavljajo v službi...Napetost, tesnoba, boli glava, gre mi na jok, brez konkretnega razloga, ne morem se skoncentrirat na delo, vrtenje v glavi, neznosne bolečine v ušesih, še posebej takrat ko moram komunicirat po telefonu... strah me je bilo, da imam tumor na možganih :). Takrat bi najraj skočila iz svoje kože. Seveda ta napetost izgine, ko počnem stvari, ki so mi všeč... Ko sem zadovoljna sama s sabo, teh občutkov ni. Ugotavljam, da je vzrok za to, da se mi v službi to dogaja, da preveč pričakujem od sebe in posledično mislim, da v službi od mene pričakujejo nemogoče. V službi se ne počutim samozavestno in temu je primerno tudi moje komuniciranje s sodelavci, nadrejenimi itd. S službo nisem zadovoljna, nisem zadovoljna s porabo mojega prostega časa in ne z odnosom, ki ga imam s partnerjem... V bistvu me je sram, da imam tesnobe,saj se bojim, da me bodo imel za "noro"... (najbrž se bolj bojim, da si bom to mislna sama o sebi). Zanimivo je tudi, da ima moja mlajša sestra podobne težave. le v mili obliki. Uf... zdej se počutm boljš k sm tole povedala :) Včasih imam občutek, da me prou te tesnobe opominjajo "ej, nehej, zdej boš mogla drugač delat" Počutim se kot boječa najstnica, ki še ni dozorela...V bistvu pa je vse en sam trening. Če ve kdo za kakšno dobro knjigo, ki se lotuje teh stvari, se priporočam. Oglaste se kej... Petra |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Tinkara on 03.03.2005 at 15:11:38 Petrapetra, kadar se človek sprašuje, ali je nor je to zelo dober znak , da NI NOR! Shizofrenik se to ne sprašuje, on je prepričan, da je z njim vse v redu. Kakšne knjige bi rada brala? V slovenščini ali angleščini? Tinkara |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Lilith on 03.03.2005 at 19:51:54 petrapetra wrote on 03.03.2005 at 09:40:13:
Poglej si Realitetno terapijo v praksi od Williama Glasserja. On se loteva teh reči po principu neke vrste treninga. Pa malo pokomentiraj tule, kako ti je bilo všeč. Ker s tvojo povratno informacijo lažje predlagamo knjige, ki bi ti znale ustrezati. Aja, pa daj si kak avtogeni trening za sproščanje na cd-ju priskrbi. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by petrapetra on 04.03.2005 at 08:35:50 Tinkara in Lilith! Bom prebrala knjigo od tega Glasserja. Drugač je pa lahko literatura tud v angleščini ali hrvaščini. Se slismo... |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Saddam on 04.03.2005 at 14:04:06 petrapetra wrote on 03.03.2005 at 09:40:13:
Službo se lahko zamenja, partnerja pravtako... Jaz sem s službo dokaj zadovoljen, partnerice nimam pa imam kljub temu grozne težave. Kaj pa če so tvoje težave gensko pogojene, kaj ti potem še preostane. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by gape on 04.03.2005 at 15:12:08 spremenit gene recimo dnk ona se quitak skoz spreminja ... če ji dovoliš ... |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Kali on 04.03.2005 at 20:35:48 gape wrote on 04.03.2005 at 15:12:08:
v kristalno agape! ;D 6433; catch me if U can! UUU 888o8o HUDO |
|
Title: Re: Anksioznost Post by exodus on 04.03.2005 at 22:46:04 gape wrote on 04.03.2005 at 15:12:08:
DNK se naj ne bi spreminjala - če pa pride do tega, pa takim celicam pravimo rakave celice. DNK se recimo spreminja evolucijsko preko mutiranj, ampak to skozi milijone let. Tu si verjetno bolj mislil na osebnost, če gledamo s psihološke perspektive, ki pa je tudi pri večinih ljudeh bolj ali manj ista, saj v tem je verjetno problem, ker potem se ne premaknemo z mrtve točke, se pasiviziramo na nek način. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Kali on 04.03.2005 at 22:59:46 pišuka POLDI, SaDDam IS Beck!!! SLAVE me, someONE!!! PS. aje kje kak HRABRI MIš=K? eh6455 |
|
Title: 119997 Post by Kali on 04.03.2005 at 23:02:02 mogoče sam PLEysoČE? http://www.gape.org/sonce/users/zmaj//104_0496.JPG |
|
Title: Re: Anksioznost Post by ViSiON on 04.03.2005 at 23:05:15 exodus wrote on 04.03.2005 at 22:46:04:
Ja če si zasafran in pa če ti je vse bad, če talčiš ... in podobno po se rado kej tazga pojavi. - rak in podobno Mislim, da bi si moral kaj prebrati o tem - http://www.2012.com.au/DNA_upgrades.html |
|
Title: Re: Anksioznost Post by picola on 19.03.2005 at 07:08:35 Lilith wrote on 02.03.2005 at 11:00:51:
Ok. Kakšna pa se ti zdi njegova 'teorija izbire',ki govori o tem,da si vsak občutek,misel in reakcijo izberemo sami zato,ker je v tistem trenutku to najmanj frustrirajoče? Sem spada tut duševna bolezen.Meni se to zdi ful odrešujoča misel,pomirjujoča.Namesto da rečem,da sem v depresiji,je bolje da verjamem,da sama izbiram depresijo. Ful fajn! Ob branju te knjige sem se tut mal začela spraševat o tem,kakšen je namen brskanja po otroštvu. A to v resnici reši stvari? Kaj imam od tega,če vem,da me je mama pri treh letih nekje pustila v trgovini in imam zdej težave? Rešila jih bom samo s tem,da bom začela izbirat drugačne misli,občutke,reakcije, ne pa z neskončnim razpravljanjem o dogodku,ki je težavo povzročilo... Zelo zanimivo branje,moram rečt. Pri katerih ljudeh zate ni uporabna in zakaj? Skozi katere kanale lahko prodrejo nerazrešeni notranji konflikti iz nezavednega in zakaj? Tnx za odgovore,lepo se imej :) Aja,me tut zanima,če je še komu drugemu poznana Realitetna terapija in kakšno mnenje ima o tem? |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Saddam on 19.03.2005 at 08:40:40 picola wrote on 19.03.2005 at 07:08:35:
Jaz sem prelistal že en kup knjig, med njimi je bila tudi ta in moram povedat da ko vidim da obstaja toliko različnih vrst terapij na to temo da v bistvu noben nima pojma kako to sploh pozdraviti oz. omiliti še manj pa zakaj do tega pride. Nekdo ima travmatično otroštvo starša pijanca, se pretepata in potem ko je starejši šele popolno zaživi, drugi pa živijo do 30. leta normalno, potem se jim pa kar naenkrat sfuzla in dobijo shizofrenijo. Travme iz otroštva - ne verjamem. Psihiater dr. Rejec pravi da ljudje preveč zanemarjajo genetsko zasnovo psycho težav. Včeraj sem prebral v prilogi VEČ članek dr. Lunačka o kumpulzivnosti in obsesijah (ang. OCD). Všeč mi je, ko je v bistvu priznal da ne ve zakaj do tega prihaja in se stroka s tem tudi več ne ukvarja, ampak se bolj ukvarja s tem kako omiliti težave, ker po njegovo take težave redkokdaj popolnoma izginejo. In vsak depro in anksiozen človek ima tudi obsesivne misli saj se mu vedno vrtijo v krogu in se jih ne more znebit. Edina knjiga ki mi na to temo pomaga in sprosti je Avtogeni trening od Lindemanna. Mene pa zanima, če je kdo tukaj že slišal za charles lindenovo metodo, ki baje na čist drugačen način pristopa k tem problemom stran: http://www.panic-anxiety.com A je to res kar on pravi ali je to spet en kup kakcov in nov(star) način nategovanja ljudi za denar ;) lp |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Saddam on 19.03.2005 at 08:44:44 Pa kaj ga ta Kali, Petra pan ali kdorkoli že je serje s temi slikcami, celotno stran mi čisto zamakne, ta mora bit tud en odfukanec... ;D |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Lilith on 19.03.2005 at 09:27:47 Picola, najprej pri kom katero terapijo uporabiti. Prvo pravilo je itak, da mora klient biti motiviran za terapijo. Brez tega ni nič. Potem pa je treba pogledati, kako globoko je ozadje njegovih težav t.j. kako zgodaj so motnje nastale - ne govorim o simptomih ampak o predpogojih za simptome- o t.i. premorbidni osebnosti. Globje nazaj ko so, bolj je potrebno vstopati z "globinskimi" metodami. Glede na to, da realitetna deluje po principu kognitivnega prestrukturiranja v smislu novih izbir je po moje smiselno uporabljati jo tam, kjer je že patologija nastala zavoljo napačnih izbir, pogojenih s kognicijo. Sem malo skeptična okrog tega, da se da tudi psihoze zdraviti z realitetno. Čeprav se pri Glasserju res fino čuje- kaj že on pravi, da je to odraz klientove kreativnosti? Mene vedno znova čudi, od kod njemu klientela, ss katero se vse da narediti...ko bi le moje stranke kdaj v roke dobil, me zanima, če bi potem še tak na easy pisal o tem. ;D Res da je vsak simptom na nek način "izbran" kot edini možni način psihičnega preživetja, ki smo ga v nekem trenutku sposobni. Izberemo ga na podlagi naše opremljenosti, kapacitete, pridobljene v razvoju. In če nimamo kapacitete za zdravo funkcioniranje, me noben ne bo prepričal, da si lahko v tem primeru kar izberemo zdrav način funkcioniranja. Preprosto zato ne, ker ga nismo sposobni izvajat. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Tinkara on 31.03.2005 at 15:19:12 Petrapetra, za razumevanja anksioznosti se mi zdi, da so najbolj "ažurni" podatki na internetu in američani so glede tega daleč pred nami. Edina knjiga v slovenščini, ki sem jo prebrala in mi je pomagala razumeti moje stanje je bila: Dr. David D. Burns: kako smo lahko srečni in zadovoljni. Sicer pa se nisem prav dosti poglabljala v literaturo o anksioznosti, ker sem spoznala, da si vse povzročam sama in da moram delati na sebi. Pri tem pa so mi pomagale knjige: Louise L.Hay: Življenje je tvoje in Moč je v tebi; Dr. Joan Borysenko:Notranji mir; Lewis Timberlake: Zgodba o uspehu; Spencer Johnson: Kje je moj sir? in še veliko drugih, ki ti bodo same prišle v roke, če boš iskala. V začetku sem redno izvajala avtogeni trening (ki se ga lahko sama naučiš in je knjig na to temo kar nekaj) in sem ga kasneje nadomestila z meditacijo. V bistvu moraš poslušati sebe in se ukvarjati s stvarmi, ki "ležijo tebi" in če boš iskala notranji mir ga tudi boš našla. Verjemi mi! Tinkara |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Samuel on 06.05.2005 at 22:08:16 wrote on 01.08.2004 at 16:08:52:
tudi jaz imam podobne(iste) simptome(pojave).ljudje me vidijo kot umirjenega,a v sebi marsikdaj dozivljam hudo bitko z neko X stvarjo,ki ni nikoli znana.naj omenim,da se mi poleg utripa itd. mocno poveca tudi potenje(samo ne tako narmalno,roke in noge pa tudi druge dele telesa mi obliva pot......... na vsako malenkost (ko sem v druzbi-v kaki vecji) pazim,kot da pomeni vse na svetu-hojo,vse,vse ,vse....... domov s sole pridem tako zbit,da je kar joj....... telo mi je nonstop v polni pripravljenosti,kar zelo slabo vpliva na vso mojo presnovo.......zmesa mi prebavo,misli,vse......... anksiznost so mi postavili pri 13 letih(kaj hitro ne)......zdaj jih imam 16.....za tem pa ,,boleham ,, ze zeloooooooooooo dolgo pa poizkusal sem ze na mnoge nacine ugotovit,kje tici vzrok in te reci,poskusal lepo po pameti ravnati,kar mi je miselno tudi uspelo,a telo kar odreagira po svoje......recimo v solo pridem cel pozitiven,a potem pa mi tako ,,upade energija,, da sem samo se en depresiven drek drugace sem zelo duhovno mahnjen clovek,a ko pridem domov cel zbit in ze v soli takoj zacutim,kako mi upade energija,je poterebno veliko casa,da se telesno spocijem in ,,duhovno,, dvignem....... je pa zanimivo to,da sem imel ze kot otrok vedno mokre nogavice........<---------pretirano potenje in psihicne motnje ze parleten...........??? tezko,tezko vcasih sem razmisljal,da je ravno to vzrok,da toliko casa posvecam duhovnosti ze drugace sem drugacen od vecine posameznikov(pa pustimo zdaj inteligenco)........ v glavnem,kljub zavedanju svoje ,,bolezni,, in posvecanju duhovnemu zivljenju nikakor ne morem doseci tiste telesne mirnosti,ki jo tako zelo potrebujem,ker je res izredno naporna....................... :'( ce lahko kdo kaj svetuje,prosim......... lp |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Tinkara on 31.05.2005 at 08:42:57 Svetujem ti psihoterapijo. Meditacije in podobne stvari zelo pomagajo...vendar iz lastnih izkušenj ti lahko rečem, da mi je najbolj pomagala psihoterapija. Je pa res, da stvar ni poceni in da traja kar nekaj časa. Tinkara |
|
Title: Re: Anksioznost Post by dada on 31.05.2005 at 09:28:00 Ob pravem času človek naleti na pravega človeka in stvar se uredi sama od sebe. :-* |
|
Title: Re: Anksioznost Post by db on 31.05.2005 at 19:50:23 ...itak da je vse kot mora bit (mogoče nam to sicer v danem trenutk ni razumljivo, samo verjamem da je tako.. ..v okviru nekega večjega načrta) |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Loops of Infinity on 01.06.2005 at 08:44:51 dada wrote on 31.05.2005 at 09:28:00:
Tole se pa sliši svetsko. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by Lilith on 01.06.2005 at 09:57:18 Lahko pa pomeni past- odprta vrata v pasiven odnos do sveta in prelaganje odgovornosti za svoje življenje. |
|
Title: Re: Anksioznost Post by gape on 01.06.2005 at 10:05:05 al pa odpre vrata sprejemanju |
|
Title: Re: Anksioznost Post by dada on 01.06.2005 at 10:14:44 Tvoja anksioznost je tudi povezana s tvojimi prejšnjimi življenji s tvojimi nerazčiščenimi odnosi, ki počasi udarja iz tvoje podzavesti na plan, vendar to zate niti ni pomembno, pomembneje je to, da vidiš, da ti je anksioznost lahko tudi darilo, ki te priganja in žene k samospoznanju. Kajti kdor ne trpi, ne išče orodja, ki bi mu omogočilo znotraj sebe oditi stran od trpljenja. :) Ob Ljubljanici v Ljubljani blizu šuštarskega mosta je trgovinica huda gooda v kateri bo ob 20:30h danes zvečer video prireditev o tem, kako znotraj sebe zaznati to, kar človeka lahko pelje stran od njegove anksioznosti. Če si zainteresiran pridi pogledat. Prireditev traja kako uro. Vstop je prost in lahko pride vsak, kdorkoli je zainteresiran globlje občutiti svojo življenjsko silo. :) |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |
Tole se pa sliši svetsko.