Miska.....thx še enkrat!
Včeraj sem se usedla s svojim fantm in z nim imela pogovor. Prvič v svojem življenju sem se zaupala in povedala svoje strahove, svoje bojazni in svoje želje, upanja, dileme, dvome,....kar doprlo se mi je in sem samo govorila in govorila in govorila. Odleglo mi je. Sploh ni tako grozno, ko sem se mu zaupala (popolnoma) in spoznala, da ko me kaj muči, da mu pač povem, da si bova skupaj pomagala, da bova sklepala komprosmise in se nasploh super imela skupaj...v dobrem in slabem.
Njegova reakcija je bila, da me bo podpiral pri študiju oz. čimerkoli, če si bom to le sama res želela. Sam tudi ve, da imam zelo stresno službo in edino kar me je prosil, je pač naj pazim na svoje zdravje....da em noče izgubiti zaradi magisterija in mojih nakravžlanih živcev. Lepo mi je bilo ko sva se pogovorila in sva si oba zaupala. Šele sedaj sem srečna in mirna. Danes zjutraj sem vstala takos rečna, brez velikih skrbi, ker vem, da bi mo uspelo.
Da se bom potrudila zase in za svoje življenje. Najprej sem jaz in potem vse ostalo. Magisterij je res samo nekaj na papirju in če mi pač ne bo "šlo" bom vse skupaj raje pustila, kot pa si uničila svoje življenje, ki ga končno ŽIVIM.
Home
Pages: 
