Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Osebna,  psihološka in sociološka razmišljanja >> Pomoč http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1091112200 Message started by Yvonne on 29.07.2004 at 16:43:20

Title: Pomoč Post by Yvonne on 29.07.2004 at 16:43:20 :'(žalostna sem....pa naj vam razložim zakaj in upam, da mi boste lahko kaj pomagali. No, vsaj poskušali... Sem v zvezi z fantom, ki je za moje pojme in za pojme ostalih "čudovit" na zunanjost in notranjost. Srečna sem, da ga ima, in da me ima rad in jaz njega. Problem je samo v meni. Npr. jaz pač nimam perfect figure (kakna kg preveč), nisem lepotica, za katero bi vsi an cesti gledali, itd...imam pa pač druge vrednoste, ki so mi pomembnejši od zunanjosti in tudi zaradi na zunanjost ne dam kaj preveč. Ampak problem se naredi, ker sem imela prejšnje zveze, ker sem pač zelo študiozen tip človeka, da sem morala kdaj se učiti...pripravljati na določene zadeve..in pri prejšnjih partnerjih sem jih kdaj "dala na stran", da pač nisem šla tolikokrat v kino, da nisem šla na pico...da nisem šla ven...ker sem si pač želela postaviti kariero. Sedaj je pa tako, da je moje življenje zelo antrpano z vsemi stvarmi in včasih se mi zdi, da enostavno ne zmorem vsega postoriti. Ko pride do kakšnega (do sedaj) majhnega nesporazuma imam v glavi sliko, kako so me vsi "pustili" samo, ker sem se pač jaz morala učiti in npr. naksočili prvo, ki se jim je ponujala, ter se dali dol. Zame je to varanje in takrat se je zgodba v zvezi končala, ker sem jaz odpeketala. Razlog za to sem bila vedno pa samo jza in jaz, ker si nisem zanje oz. za svoje drage vzela nič časa, da bi kam šla, ker samo tičim za knjigami ali računalnikom....pozornosti pa nič ne posvčam, da sem ničvredna, da sem debela in da sem lahko vesela, ker imam (vsaj) pamet, če vsaj postave nimam. Ok, s tem fantom je zadeva popolnoma drugačna, a sedaj se bliža moj pričetek magisterija ali lahko rečem sedenja za mizo z učenjem in ob računalniku in pomanjkanje prostega časa...ob njemu sem se zamislila, ker ga nočem izgubiti, da pač če se ne bom učila,bom bila lahko več z njim, da bova skupaj...šla kam ....da pa bo če bom jaz vsa zatoplejena v knjige šel on ven lai kamorkoli drugam in bo pač bil s katero, kera se mu bo pač ponujala.....(recimo, da je takih zelo veliko moških). Po drugi strani pa vem in se zavedam, da me ima rad in me ljubi in jaz njega tudi, da vem, da mi bo pustil, da dosežem zadane cilje v zvezi z kariero in da me bo celo podpiral in mi pri vsem tem zelo pomagal. Kot vidite/beret sem v neki dilemi ker enkratmislim tako, enkrat pa spet tako...še sama ne vem,a na vsake toliko časa imam v sebi (zaradi manjvrednostnega kompleksa) strah, da bom izgubila ljubezen svojega življenja. Kaj mi vi predlagate? Še sama vam ne morem razložiti zakaj sploh sem sama taka.... :-/ pač ne vem in zato ne znam pojasniti....me pa to ubija ...počasi delček za delčkom. :'(

Title: Re: Pomoč Post by apostat on 29.07.2004 at 17:13:03 Če te ima rad, te bo razumel in znal ceniti tvoje uspehe na kateremkoli področju, tako da bo se skupaj s tabo veselil tvojih lastnih dosežkov, moral bi te celo vzpodbujati; pri čemer pa te ne sme ovirati ali celo prepovedovati, da ne bi smela doseči zadanih ciljev z izgovorom, češ da se mu premalo posvečaš in podobno. To so pač tvoje obveznosti, ki imajo zelo visoko prioriteto, so morda tudi odločilni za tvojo ali vajino skupno prihodnost, tako da se pač moraš marsičemu odpovedovati oz. odreči marsikateremu "užitku" in "razvadam", kar pa ne pomeni, da zanemarjaš svojo zvezo in da na račun tvojega dela trpi vajin odnos, če se sicer dobro razumeta , le čas si je pač treba tako organizirati in usklajevati, da so eni dnevi, npr. ob vikendu pretežno vajini, med tednom pa je šola prva... ;)

Title: Re: Pomoč Post by gape on 29.07.2004 at 17:14:00 jest bi reku da se o teh svojih strahovih pogovori s fantom. če je on taprav zate bo že prenesu resnico, tako kot je ... bolje, tako kot jo vidiš ti. jest mislm da maš kle na sceni un butast vzorc, da ne morš seksat kadar nisi v 'filingu'. ta 'filing' ima preveč predpostavk (bolje pričakovanj). ponavad kolkr sm jest to doživlju. in jest ne podpiram take vrste študija kjer si v enem tednu ne moreš vzet en večer pa do jutra s svojim dragim, al pa dveh, for that matter. jest mislm da bo model razumel, da zdej bo pa mal manj seksa, ker se morš ti tolk več učit; zelo pomembno je da modelu razložiš, da on ni nč narobe naredu ampak da maš ti zdej druge prioritete - študij.

Title: Re: Pomoč Post by sinjeoka on 29.07.2004 at 21:53:57 gape wrote on 29.07.2004 at 17:14:00: jest mislm da maš kle na sceni un butast vzorc, da ne morš seksat kadar nisi v 'filingu'. :o  :o  :o a to je vzorec? jaz imam še en vzorec .. sploh ne morem jesti, če nisem lačna .... ali imaš kak predlog, da se tega nadležnega vzorca znebim  ???

Title: Re: Pomoč Post by sinjeoka on 29.07.2004 at 21:59:01 Yvonne wrote on 29.07.2004 at 16:43:20: :'(žalostna sem....pa naj vam razložim zakaj in upam, da mi boste lahko kaj pomagali. No, vsaj poskušali... Sem v zvezi z fantom, ki je za moje pojme in za pojme ostalih "čudovit" na zunanjost in notranjost. Srečna sem, da ga ima, in da me ima rad in jaz njega. Problem je samo v meni. Npr. jaz pač nimam perfect figure (kakna kg preveč), nisem lepotica, za katero bi vsi an cesti gledali, itd...imam pa pač druge vrednoste, ki so mi pomembnejši od zunanjosti in tudi zaradi na zunanjost ne dam kaj preveč. Ampak problem se naredi, ker sem imela prejšnje zveze, ker sem pač zelo študiozen tip človeka, da sem morala kdaj se učiti...pripravljati na določene zadeve..in pri prejšnjih partnerjih sem jih kdaj "dala na stran", da pač nisem šla tolikokrat v kino, da nisem šla na pico...da nisem šla ven...ker sem si pač želela postaviti kariero. Sedaj je pa tako, da je moje življenje zelo antrpano z vsemi stvarmi in včasih se mi zdi, da enostavno ne zmorem vsega postoriti. Ko pride do kakšnega (do sedaj) majhnega nesporazuma imam v glavi sliko, kako so me vsi "pustili" samo, ker sem se pač jaz morala učiti in npr. naksočili prvo, ki se jim je ponujala, ter se dali dol. Zame je to varanje in takrat se je zgodba v zvezi končala, ker sem jaz odpeketala. Razlog za to sem bila vedno pa samo jza in jaz, ker si nisem zanje oz. za svoje drage vzela nič časa, da bi kam šla, ker samo tičim za knjigami ali računalnikom....pozornosti pa nič ne posvčam, da sem ničvredna, da sem debela in da sem lahko vesela, ker imam (vsaj) pamet, če vsaj postave nimam. Ok, s tem fantom je zadeva popolnoma drugačna, a sedaj se bliža moj pričetek magisterija ali lahko rečem sedenja za mizo z učenjem in ob računalniku in pomanjkanje prostega časa...ob njemu sem se zamislila, ker ga nočem izgubiti, da pač če se ne bom učila,bom bila lahko več z njim, da bova skupaj...šla kam ....da pa bo če bom jaz vsa zatoplejena v knjige šel on ven lai kamorkoli drugam in bo pač bil s katero, kera se mu bo pač ponujala.....(recimo, da je takih zelo veliko moških). Po drugi strani pa vem in se zavedam, da me ima rad in me ljubi in jaz njega tudi, da vem, da mi bo pustil, da dosežem zadane cilje v zvezi z kariero in da me bo celo podpiral in mi pri vsem tem zelo pomagal. Kot vidite/beret sem v neki dilemi ker enkratmislim tako, enkrat pa spet tako...še sama ne vem,a na vsake toliko časa imam v sebi (zaradi manjvrednostnega kompleksa) strah, da bom izgubila ljubezen svojega življenja. Kaj mi vi predlagate? Še sama vam ne morem razložiti zakaj sploh sem sama taka.... :-/ pač ne vem in zato ne znam pojasniti....me pa to ubija ...počasi delček za delčkom. :'( hm, kaj pa tvoj dečko, ali nič ne študira in nič ne dela (služba)? Ker, če bi počel nekaj od tega, potem bi vedel in razumel tvoj trud. V naprotnem primeru pa ... bi jaz rekla, da hodiš z lenobo... Poleg tega, magisterij je naložba v vajino prihodnost, če tega ni sposoben videti, potem ne more biti pravi. (aja, jaz sem z magisterijem že fertik, tko da vem koliko časa to pobere) good luck :)

Title: Re: Pomoč Post by gape on 29.07.2004 at 23:54:11 sinjeoka wrote on 29.07.2004 at 21:53:57: jaz imam še en vzorec .. sploh ne morem jesti, če nisem lačna .... ali imaš kak predlog, da se tega nadležnega vzorca znebim  ??? a te moti da ne moreš jesti če nisi lačna?

Title: Re: Pomoč Post by sinjeoka on 30.07.2004 at 08:17:12 gape wrote on 29.07.2004 at 23:54:11: a te moti da ne moreš jesti če nisi lačna? približno tok, kot če nisem u feelingu za sex

Title: Re: Pomoč Post by Miska on 30.07.2004 at 10:17:27 Yvonne, ti povem svojo zgodbo. O magisteriju. Kakšne tri leta nazaj sem stala prav pred to odločitvijo. Imela sem možnost vpisat magisterij na Pravni fakulteti, imela sem željo po tem, imela sem voljo po tem in imela bi tudi energijo, ki bi jo vložila v ta študij. Sem se že vpisala, začela že študirat za prvi diferencialni izpit iz kazenskega prava, v službi so mi pripravljali pogodbo. Bi mi vse plačali tudi v službi, prav nobenega stroška ne bi imela s tem. Ko sem v rokah držala pripravljeno pogodbo, ki bi jo morala samo svojemu šefu še dati v podpis, me je nekaj ustavilo. Pa v tistem trenutku niti nisem vedela, kaj. Pogodbe sem držala v roki, a šefu jih v podpis nisem dala. Spravila sem jih v predal in šla domov. Kakšna dva dni se je dogajalo v meni marsikaj. Potem sem pogodbe vzela s predala, jih vrnila tistemu, ki jih je pripravljal, poklicala na faks, povedala, da sem se odločila, da ne želim nadaljevati s študijem magisterija, uredila tisto, kar je bilo pač potrebno urediti in se umirila. Veš, kakšen občutek je bil takrat v meni? Občutek popolnega miru… In kaj se je dogajalo v tistih dveh dneh? Razmišljala sem o tem, kaj v življenju pravzaprav želim. Kaj mi je pomembno, kaj hočem in čemu želim posvetiti svoj čas in svojo energijo. Kaj mi bo prinesel magisterij, kaj bom »pridobila« z njim. Kaj mi pomeni vložen čas in vložen trud v študij v primerjavi z vsem ostalim, kar mi je tudi pomembno, pa bo zaradi tega tisti čas pač v nekakšnem ozadju, na »čakanju« ali kakorkoli drugače ti temu rečeš. Moja odločitev je bila pač takšna, da mi tisto, kar bi mi prinesel sam magisterij, pač ne odtehta tistega, kar bi s tem lahko tudi izgubila, za določen čas odložila, ali karkoli drugega. Moja ugotovitev je bila prav ta, da bi bil tudi tale magisterij v bistvu samo še en beg pred tistim, kar se je v tistem trenutku dogajalo v mojem življenju. Zelo drugačna zgodba sicer, kot tvoja, pa vendarle. Meni bi bil to beg. Pred nekim delom same sebe. Tako, kot sem do takrat na raznorazne načine bežala pred tistim delom sebe celo življenje. Tudi v študij. Tudi v službo. Tudi še marsikam drugam… Kaj tebi pomeni to, da si zelo študiozen tip, da vlagaš veliko svojega časa, veliko svojega truda in veliko svoje energije v študij, ne vem. Ali je to morda lahko tudi neke vrste beg pred nečim? Ne vem, Yvonne, premalo vem o tebi, da bi si dovolila karkoli reči. Bi pa rekla, da razmišljaj tudi o tem, pogovarjaj se s tistimi, s katerimi se takšne stvari lahko pogovarjaš, tudi o tej možnosti. Če boš ugotovila, da to pač ni noben beg, potem se s tvojim fantom vsekakor pogovarjaj tudi o vajinem odnosu v tem času. Če ti je odnos zelo pomemben, potem ne gre »zanemariti« partnerskega odnosa zaradi študija. Razmišljaj tudi o tem, kaj ti pomeni odnos, kaj ti pomeni ta fant, kaj ti pomeni vse tisto, kar boš z magisterijem pridobila. In na drugi strani morda lahko tudi izgubila… Ne želim reči, da se moraš odločiti za eno izmed možnosti. Sem pa mnenja, da je potrebno vložiti kar precej »dela« tudi v odnos sam. Da tudi odnos sam zahteva veliko časa, veliko truda in veliko energije. Če želiš, da raste, seveda. Zmoreš uspešno »furati« oboje?

Title: Re: Pomoč Post by sinjeoka on 30.07.2004 at 10:39:40 Miska wrote on 30.07.2004 at 10:17:27: Yvonne, ti povem svojo zgodbo. O magisteriju. Kakšne tri leta nazaj sem stala prav pred to odločitvijo. Imela sem možnost vpisat magisterij na Pravni fakulteti, imela sem željo po tem, imela sem voljo po tem in imela bi tudi energijo, ki bi jo vložila v ta študij. Sem se že vpisala, začela že študirat za prvi diferencialni izpit iz kazenskega prava, v službi so mi pripravljali pogodbo. Bi mi vse plačali tudi v službi, prav nobenega stroška ne bi imela s tem. Ko sem v rokah držala pripravljeno pogodbo, ki bi jo morala samo svojemu šefu še dati v podpis, me je nekaj ustavilo. Pa v tistem trenutku niti nisem vedela, kaj. Pogodbe sem držala v roki, a šefu jih v podpis nisem dala. Spravila sem jih v predal in šla domov. Kakšna dva dni se je dogajalo v meni marsikaj. Potem sem pogodbe vzela s predala, jih vrnila tistemu, ki jih je pripravljal, poklicala na faks, povedala, da sem se odločila, da ne želim nadaljevati s študijem magisterija, uredila tisto, kar je bilo pač potrebno urediti in se umirila. Veš, kakšen občutek je bil takrat v meni? Občutek popolnega miru… In kaj se je dogajalo v tistih dveh dneh? Razmišljala sem o tem, kaj v življenju pravzaprav želim. Kaj mi je pomembno, kaj hočem in čemu želim posvetiti svoj čas in svojo energijo. Kaj mi bo prinesel magisterij, kaj bom »pridobila« z njim. Kaj mi pomeni vložen čas in vložen trud v študij v primerjavi z vsem ostalim, kar mi je tudi pomembno, pa bo zaradi tega tisti čas pač v nekakšnem ozadju, na »čakanju« ali kakorkoli drugače ti temu rečeš. Moja odločitev je bila pač takšna, da mi tisto, kar bi mi prinesel sam magisterij, pač ne odtehta tistega, kar bi s tem lahko tudi izgubila, za določen čas odložila, ali karkoli drugega. Moja ugotovitev je bila prav ta, da bi bil tudi tale magisterij v bistvu samo še en beg pred tistim, kar se je v tistem trenutku dogajalo v mojem življenju. Zelo drugačna zgodba sicer, kot tvoja, pa vendarle. Meni bi bil to beg. Pred nekim delom same sebe. Tako, kot sem do takrat na raznorazne načine bežala pred tistim delom sebe celo življenje. Tudi v študij. Tudi v službo. Tudi še marsikam drugam… Kaj tebi pomeni to, da si zelo študiozen tip, da vlagaš veliko svojega časa, veliko svojega truda in veliko svoje energije v študij, ne vem. Ali je to morda lahko tudi neke vrste beg pred nečim? Ne vem, Yvonne, premalo vem o tebi, da bi si dovolila karkoli reči. Bi pa rekla, da razmišljaj tudi o tem, pogovarjaj se s tistimi, s katerimi se takšne stvari lahko pogovarjaš, tudi o tej možnosti. Če boš ugotovila, da to pač ni noben beg, potem se s tvojim fantom vsekakor pogovarjaj tudi o vajinem odnosu v tem času. Če ti je odnos zelo pomemben, potem ne gre »zanemariti« partnerskega odnosa zaradi študija. Razmišljaj tudi o tem, kaj ti pomeni odnos, kaj ti pomeni ta fant, kaj ti pomeni vse tisto, kar boš z magisterijem pridobila. In na drugi strani morda lahko tudi izgubila… Ne želim reči, da se moraš odločiti za eno izmed možnosti. Sem pa mnenja, da je potrebno vložiti kar precej »dela« tudi v odnos sam. Da tudi odnos sam zahteva veliko časa, veliko truda in veliko energije. Če želiš, da raste, seveda. Zmoreš uspešno »furati« oboje? Z napisanim se zelo strinjam ... ni pa nujno, da je magisterij beg, lahko je dejansko naložba ... vsaj kar se mene tiče je tako, meni namreč dodiplomski študij ni naučil nič uporabnega, premelevali smo le stara jajca in pri vsakem od profesorjev smo lahko iz izpredavanega ugotovili iz česa je napisal svojo doktorsko disertacijo ... posvečat ogromno časa in energije magisteriju zgolj zaradi lista papirja je škoda, če ti ob tem (zaradi tega lista) propade veza

Title: Re: Pomoč Post by en_bk on 30.07.2004 at 10:40:33 Miska wrote on 30.07.2004 at 10:17:27: Yvonne, ti povem svojo zgodbo. O magisteriju. Kakšne tri leta nazaj sem stala prav pred to odločitvijo. Imela sem možnost vpisat magisterij na Pravni fakulteti, imela sem željo po tem, imela sem voljo po tem in imela bi tudi energijo, ki bi jo vložila v ta študij. Sem se že vpisala, začela že študirat za prvi diferencialni izpit iz kazenskega prava, v službi so mi pripravljali pogodbo. Bi mi vse plačali tudi v službi, prav nobenega stroška ne bi imela s tem. Ko sem v rokah držala pripravljeno pogodbo, ki bi jo morala samo svojemu šefu še dati v podpis, me je nekaj ustavilo. Pa v tistem trenutku niti nisem vedela, kaj. Pogodbe sem držala v roki, a šefu jih v podpis nisem dala. Spravila sem jih v predal in šla domov. Kakšna dva dni se je dogajalo v meni marsikaj. Potem sem pogodbe vzela s predala, jih vrnila tistemu, ki jih je pripravljal, poklicala na faks, povedala, da sem se odločila, da ne želim nadaljevati s študijem magisterija, uredila tisto, kar je bilo pač potrebno urediti in se umirila. Veš, kakšen občutek je bil takrat v meni? Občutek popolnega miru… In kaj se je dogajalo v tistih dveh dneh? Razmišljala sem o tem, kaj v življenju pravzaprav želim. Kaj mi je pomembno, kaj hočem in čemu želim posvetiti svoj čas in svojo energijo. Kaj mi bo prinesel magisterij, kaj bom »pridobila« z njim. Kaj mi pomeni vložen čas in vložen trud v študij v primerjavi z vsem ostalim, kar mi je tudi pomembno, pa bo zaradi tega tisti čas pač v nekakšnem ozadju, na »čakanju« ali kakorkoli drugače ti temu rečeš. Moja odločitev je bila pač takšna, da mi tisto, kar bi mi prinesel sam magisterij, pač ne odtehta tistega, kar bi s tem lahko tudi izgubila, za določen čas odložila, ali karkoli drugega. Moja ugotovitev je bila prav ta, da bi bil tudi tale magisterij v bistvu samo še en beg pred tistim, kar se je v tistem trenutku dogajalo v mojem življenju. Zelo drugačna zgodba sicer, kot tvoja, pa vendarle. Meni bi bil to beg. Pred nekim delom same sebe. Tako, kot sem do takrat na raznorazne načine bežala pred tistim delom sebe celo življenje. Tudi v študij. Tudi v službo. Tudi še marsikam drugam… Kaj tebi pomeni to, da si zelo študiozen tip, da vlagaš veliko svojega časa, veliko svojega truda in veliko svoje energije v študij, ne vem. Ali je to morda lahko tudi neke vrste beg pred nečim? Ne vem, Yvonne, premalo vem o tebi, da bi si dovolila karkoli reči. Bi pa rekla, da razmišljaj tudi o tem, pogovarjaj se s tistimi, s katerimi se takšne stvari lahko pogovarjaš, tudi o tej možnosti. Če boš ugotovila, da to pač ni noben beg, potem se s tvojim fantom vsekakor pogovarjaj tudi o vajinem odnosu v tem času. Če ti je odnos zelo pomemben, potem ne gre »zanemariti« partnerskega odnosa zaradi študija. Razmišljaj tudi o tem, kaj ti pomeni odnos, kaj ti pomeni ta fant, kaj ti pomeni vse tisto, kar boš z magisterijem pridobila. In na drugi strani morda lahko tudi izgubila… Ne želim reči, da se moraš odločiti za eno izmed možnosti. Sem pa mnenja, da je potrebno vložiti kar precej »dela« tudi v odnos sam. Da tudi odnos sam zahteva veliko časa, veliko truda in veliko energije. Če želiš, da raste, seveda. Zmoreš uspešno »furati« oboje? Lepo povedano

Title: Re: Pomoč Post by arelena on 30.07.2004 at 10:46:30 :)res lepo Miška... :)

Title: Re: Pomoč Post by gape on 30.07.2004 at 11:14:01 sinjeoka wrote on 30.07.2004 at 08:17:12: približno tok, kot če nisem u feelingu za sex :) a te moti da ne moreš sexat če nisi v 'filingu' (če čeprov drgač mogoče/verjetn kr bi ... sam k ta jebeni filing noče uletet)

Title: Re: Pomoč Post by sinjeoka on 30.07.2004 at 11:36:20 gape wrote on 30.07.2004 at 11:14:01: :) a te moti da ne moreš sexat če nisi v 'filingu' (če čeprov drgač mogoče/verjetn kr bi ... sam k ta jebeni filing noče uletet) porkaduš, a to je problem ... dva filinga se takrat fajtata ... da kr bi in da kr ne bi ....

Title: Re: Pomoč Post by Yvonne on 30.07.2004 at 13:07:39 Uf...najprej hvala za odgovore. Moj ljubi je tako fejst dečko, da ga ni pod tem soncem in me zelo podpira, me razume in imam njegovo ljubezen in podporo.   Problem je samo v meni, v mojem mišljenju in v mojem razmišljanju...to je to. Nekako imam vedno občutek ali bolje rečeno strah, da mi bo "spodletelo" in ob tem strahu vedno storim kaj totalno trapastega...ali bolje neumnega. Kar se tiče učenja, itd...je pa taka stvar, da imam v službi podpisano pogodbo z njimi (že prej za faks sm jo imela) in je pač to ena izmed obveznosti, ki jih imam. Bojim se le tega, da bom"padla" v knjige in nekako pozabila na ostali svet oz. najbližje ali pa da bom dala bližnjim tak občutek. Sicer pa hvala Miska! Lepo si mi napisala in mi dala misliti. :-*

Title: Re: Pomoč Post by Miska on 30.07.2004 at 16:50:06 OK, Yvonne, pri tebi možnosti, da bi odstopila od študija magisterija, očitno ni. Četudi bi torej ugotovila, da je to recimo kake vrste beg, je potrebno tole zdaj zaključiti. Naj ti torej tovrstno razmišljanje o begu, če boš ugotovila kaj takšnega, ostane za tvoje bodoče odločitve, ko in če boš še kdaj stala pred kakšnimi takšnimi. Tvoj ljubi je torej oh in sploh najboljši, vajin odnos ti je, kakor kaže, zelo pomemben, torej bi jaz na tvojem mestu še enkrat dobro prebrala, kar ti je gape napisal: gape wrote on 29.07.2004 at 17:14:00: jest bi reku da se o teh svojih strahovih pogovori s fantom. če je on taprav zate bo že prenesu resnico, tako kot je ... bolje, tako kot jo vidiš ti. jest mislm da maš kle na sceni un butast vzorc, da ne morš seksat kadar nisi v 'filingu'. ta 'filing' ima preveč predpostavk (bolje pričakovanj). ponavad kolkr sm jest to doživlju. in jest ne podpiram take vrste študija kjer si v enem tednu ne moreš vzet en večer pa do jutra s svojim dragim, al pa dveh, for that matter. jest mislm da bo model razumel, da zdej bo pa mal manj seksa, ker se morš ti tolk več učit; zelo pomembno je da modelu razložiš, da on ni nč narobe naredu ampak da maš ti zdej druge prioritete - študij. ... pa lahko vse tole preneseš tudi na vse ostalo, saj veš. Ni treba zdaj tole samo v smislu seksa razumet. Pri temle, kar si tule napisala: Yvonne wrote on 30.07.2004 at 13:07:39: Bojim se le tega, da bom"padla" v knjige in nekako pozabila na ostali svet oz. najbližje ali pa da bom dala bližnjim tak občutek. si pa po mojem mnenju lahko veliko tudi sama pomagaš. Veš torej, kaj je tvoj strah, vsake toliko časa, ko boš študirala, se torej ustavi in sama pri sebi preveri – a sem preveč not padla, a je še OK, ali moram res še študirat, ali je dovolj, pa grem lahko s svojim fantom na sprehod, al pa seksat,... - kar vama pač v tistem trenutku paše in si želita. Ne vem, kakšna naj bi bila točno vprašanja, ker ne vem, kaj je tisto, kar te »not potegne«. Ko boš vedela to, si tudi vprašanja za preverjanje, kaj se dogaja s teboj, lahko pripraviš sama. Pa če se bojiš, da te bo preveč not potegnilo, da se boš pozabila tudi vprašat, kaj se dogaja, si pa budilko naštimaj. In itak imaš tudi fanta. Naj ti on svobodno pove, kdaj se čuti prikrajšanega, kdaj bi si pa resnično in zelo močno želel, da bi tisti večer z njim preživela, pa na kakršenkoli način si že tega želi. Potem razmisli, ali je tvoj študij v tistem trenutku res tako zelo pomemben, da mu moraš slediti in študirati, ali pa bi morda lahko tisti čas posvetila samo tvojemu fantu in vajinemu odnosu. In potem se odloči. Vsakič posebej in vsakič sproti. Kdo in kaj si ti. Kaj si v tistem trenutku želiš, kaj v tistem trenutku moraš. Kdo in kaj je tvoj fant. Kaj si v tistem trenutku želi in kako močno si tistega želi. Enkrat se boš prilagodila ti, drugič on. Verjetno sicer večkrat on, kot ti, glede na tvoje obveznosti pri študiju pač. Iščita skupno pot. Tisto, pri kateri se bosta oba počutila dobro. Oz. bosta najbližje temu, glede na tvoje študijske obveznosti. Tudi tisto, ko pišeš o svojem strahu, da ti bo spodletelo, pa potem vedno narediš kaj »trapastega« ali »neumnega«, bi se po moje dalo rešit z zavedanjem. Sicer je težko biti ves čas v zavedanju (vsaj jaz tega (še) ne znam in zmorem), ampak potrudi se čim večkrat te strahove prepoznati, se spomniti, da so to samo strahovi, da zmoreš in znaš in da si sposobna, in se tudi v dejanju usmeriti, še preden narediš kaj »trapastega« ali »neumnega«. Ponavljam, da vem, da je težko bit vseskozi v zavedanju, da je včasih težko sploh prepoznat, da je tisto samo strah, da se je včasih tudi težko usmeriti, ampak počasi. Boš falila, boš zmogla, pa boš spet falila, … pa boš spet zmogla, ampak če boš vztrajala, boš vse večkrat zmogla in vse manjkat falila in počasi bo to postala tvoja stalna drža, strah bo izginjal in vse lažje bo. Je treba imet tudi potrpljenje in ne obupat, če se ti takoj ne posreči. Vzorce je težko presegat, bolj je »zagaman«, bolj je vsajen, bolj je globok, večja ko je rana,… težja je pot. Ampak obstaja pa. Pot ven namreč. In zmoreš in znaš jo najti tudi ti! Ne vem, meni je težko pisat »recepte« za nekoga drugega. Še posebej, če ga ne poznam zelo dobro. Sem danes tudi že nekje napisala, da ne znam brati misli drugih in ne znam videti v srce nekoga drugega. Res ne vem, kakšne so tvoje misli, kakšne so tvoje želje in kaj se skriva v tvojem srcu. Niti v srcu tvojega fanta. Tako nekako pa bi se verjetno poskusila usmeriti jaz, če bi se znašla v tvojem položaju. Bom pa čisto zares vesela, če boš karkoli iz tegale mojega razmišljanja lahko uporabila pri pisanju tvojega recepta zate. Pa srečno, Yvonne!  :)

Title: Re: Pomoč Post by Jakob_Ostrjan on 31.07.2004 at 06:39:11 Yvonne, ta tvoje dilema je popolnoma namišljena in v resnici obstaja samo v tvoji glavi! Pozornost ji pa posvečaš zato, ker ti v bistvu nakazuje, kaj je tvoja naloga v življenju. Tega se počasi tudi sama zavedaš: posvetiti se tudi svojemu telesu, ne samo duhu. Čisto na kratko: organiziraj in discipliniraj se! Tebi študij ne predstavlja nič drugega kot beg pred samo sabo! Dan ima čisto zadosti ur, da lahko opraviš vse tisto, kar si želiš! Če seveda hočeš. Če pa rajši bluziš - in v tem primeru počneš točno to - potem pa izvoli, ne... Samo potem naj ti bo tudi jasno, da se življenju umikaš in da se ti bo prej ali slej to slepljenje vrnilo, največkrat v obliki osebnostne krize, depresije ali bolezni.

Title: Re: Pomoč Post by Yvonne on 31.07.2004 at 07:38:34 Jakob_Ostrjan: vem, da ta "dilema" je smao v moji glavi....mislim pa oz. lahko napišem, da vem, da ne bežim sama pred sabo.Sama imam precej viskoa merila zase, katere pač želim doseči. Na takšen ali drugačen način. Zame pač dan nima dovolj ur, da bi lahko postorila vse, čeprav sem maksimalno organiziran človek (verjetno še preveč), a da bi bluzila, ne to ne priznam in me ne boš prepričal v to! :)Pri meni je problem samo strah odnosa s fantom, če bom naredila isto napako kot tolikokrat poprej (podzavestno). To je edino in zame to ni beg pred samo sebe.

Title: Re: Pomoč Post by Yvonne on 31.07.2004 at 07:47:38 Miska.....thx še enkrat! ;) Včeraj sem se usedla s svojim fantm in z nim imela pogovor. Prvič v svojem življenju sem se zaupala in povedala svoje strahove, svoje bojazni in svoje želje, upanja, dileme, dvome,....kar doprlo se mi je in sem samo govorila in govorila in govorila. Odleglo mi je. Sploh ni tako grozno, ko sem se mu zaupala (popolnoma) in spoznala, da ko me kaj muči, da mu pač povem, da si bova skupaj pomagala, da bova sklepala komprosmise in se nasploh super imela skupaj...v dobrem in slabem. Njegova reakcija je bila, da me bo podpiral pri študiju oz. čimerkoli, če si bom to le sama res želela. Sam tudi ve, da imam zelo stresno službo in edino kar me je prosil, je pač naj pazim na svoje zdravje....da em noče izgubiti zaradi magisterija in mojih nakravžlanih živcev. Lepo mi je  bilo ko sva se pogovorila in sva si oba zaupala. Šele sedaj sem srečna in mirna. Danes zjutraj sem vstala takos rečna, brez velikih skrbi, ker vem, da bi mo uspelo. Da se bom potrudila zase in za svoje življenje. Najprej sem jaz in potem vse ostalo. Magisterij je res samo nekaj na papirju in če mi pač ne bo "šlo" bom vse skupaj raje pustila, kot pa si uničila svoje življenje, ki ga končno ŽIVIM.  :-*

Title: Re: Pomoč Post by Jakob_Ostrjan on 01.08.2004 at 10:23:11 Fino, vesel sem tega. Živeti je res lepo...

Title: Re: Pomoč Post by gape on 01.08.2004 at 13:26:43 Yvonne wrote on 31.07.2004 at 07:47:38: Miska.....thx še enkrat! ;) Včeraj sem se usedla s svojim fantm in z nim imela pogovor. Prvič v svojem življenju sem se zaupala in povedala svoje strahove, svoje bojazni in svoje želje, upanja, dileme, dvome,....kar doprlo se mi je in sem samo govorila in govorila in govorila. Odleglo mi je. Sploh ni tako grozno, ko sem se mu zaupala (popolnoma) in spoznala, da ko me kaj muči, da mu pač povem, da si bova skupaj pomagala, da bova sklepala komprosmise in se nasploh super imela skupaj...v dobrem in slabem. Njegova reakcija je bila, da me bo podpiral pri študiju oz. čimerkoli, če si bom to le sama res želela. Sam tudi ve, da imam zelo stresno službo in edino kar me je prosil, je pač naj pazim na svoje zdravje....da em noče izgubiti zaradi magisterija in mojih nakravžlanih živcev. Lepo mi je  bilo ko sva se pogovorila in sva si oba zaupala. Šele sedaj sem srečna in mirna. Danes zjutraj sem vstala takos rečna, brez velikih skrbi, ker vem, da bi mo uspelo. Da se bom potrudila zase in za svoje življenje. Najprej sem jaz in potem vse ostalo. Magisterij je res samo nekaj na papirju in če mi pač ne bo "šlo" bom vse skupaj raje pustila, kot pa si uničila svoje življenje, ki ga končno ŽIVIM.  :-* odlično si to nardila ...

Title: Re: Pomoč Post by Yvonne on 01.08.2004 at 14:00:37 Hvala Jakob in hvala gape....ter miska in ostali... :-* najprej sem seveda vso stvar premlevala v svoji glavi, potem napisala n forum in potem se odločila, da vse kar je v meni, d apač dam na plano, ker ugotovila sem, da je najslabše pri ans ljudeh ker nikoli ali pa velikokrat ne povemo kaj mislimo-drugi ap ne znajo misli brat in hudo je če ti je to tko samoumnevno...sedaj vem, da si zaslužim končno živeti življenje in ga ljubiti, poskrbeti najprej zase in šele potem za svoje najdražje.... Življenje je preprosto lepo, čudovito, samo če ga znaš živeti in videti malnkosti, ki ti lahko vsakič znova razveselijo in podarijo nasmeh na obrazu... Rada vas imam :-* :-*

Title: Re: Pomoč Post by Miska on 02.08.2004 at 08:50:43 Yvonne, sem vesela zate tudi jaz, tudi po mojem mnenju si tole izpeljala več kot odlično. Življenje je res lepo, ko ga živiš…  :-* Veliko lepih trenutkov v tvojem odnosu s fantom in veliko uspehov pri študiju ti želim!

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.