|
siaj
|
kar se tiče kaznovanja v zvezi s posilstvom se meni tudi zdi totalni nonsens, da nekomu v neki kulturi odrežejo roko, če krade, ne odrežejo mu pa jajc, če posiljuje
in isto tale naša sodišča, ko gre za obravnavo posilstev, dobesedno maličijo (psihološko in čustveno) žrtev posilstva, da se more že na koncu žrtev zagovarjat ... mislim, zato je dobro imeti definicije kaj posilstvo je tudi v tem pravnem smislu, (priporočam: Susan Brownmiller; PROTI NAŠI VOLJI) kakšne vrste zločin je to... za posilstva so v primerjavi z drugimi zločini premile kazni v vseh kulturah
in če smo pač v takšnem pravnem redu, kot smo in imamo določene institucije zato, potem seveda morajo biti vsi zločini obravnavati v razmerju do škode, ki jo naredijo
pa prav je, da se razmišlja o (ne)samoumevnosti teh zakonov, ker tako obstaja možnost, da se zadeve spremenijo -- na boljše seveda
kar se tiče kazni za zločince vseh vrst, se meni tudi zdi najbolj sprejemljiva oblika delo, v tem smislu kot sta to nakazala Gru Gru in Bardo-thodol,..no pa morda še kdo tukaj v tej debati ... sam tok je tega, da je kar tooo much za brat
kar se tiče sočustvovanja s storilcem ... to je meni že tudi težko, pa kakor razumem Miško, je tu in zdaj zanjo to tudi težko
odpuščanje: itak lahko odpustimo le takrat, ko zamerimo najprej ... odpuščati vse povprek pač ne moremo ... se pa strinjam, da je možno odpustiti
kar se tiče duhovnega posilstva: arlena se je dotaknila le določene teme, nekega izkustva, ki pač obstaja, jap pa ni mislila na nobenega konkretno, v to sem jaz prepričana, zdej, če nekdo pač nima izkušenj al pa takega izkustva, pol seveda se lahko zgodi, da aplicira to (sešteva A in B) na ta zemeljski nivo
Jung: z njegovimi deli sem se srečala pred cca 16-timi leti, pol sem tudi Freuda poglobljeno brala, z njegovimi deli sem se srečala pred 12 leti, pa tudi Lacanu se nisem mogla izogniti, sploh v nekem delu, ki sem ga pred dvema mesecema dokončno spisala -- in to je znanje, ki je živo in se še vračam tja in še delam na tem
Toni-Zamene, glej, ni prav, da si zadevo tako hitro zaključil in opredelil, določena mera distance tudi ne škodi, al?
jaz sem pokazala do sedaj, da imam hrbtenico, pa tudi če je recimo ne bi imela ... samo pomislim na zelo inteligentno žival, ki živi v morju in nima hrbtenice, hobotnica je to, veš ... pa zelo zvita je ... hja in videla sem jo, neko poletje na Lastovu, ko me je nekdo učil potapljanja -- prvi začetki, pa seveda se še nisem znala, tko da ha ha, sem imela opečeno rit -- lep spomin na tole hobotnico in ja hrbtenica ni vse, je pa za prakticiranje joge in meditacije zelo pomembna
pa ja usoda je že tako hotela, da sem se znašla v okolju, kjer dnevno srečujem psihologe ... srečujem jih, delam z njimi ... in tko, zlo fajn ljudje, čeprav, bi z malo moje zlobe lahko rekla, da je kdo ma nalik svome pacientu
itak te pa vsaka teorija slej ko prej pripelje do samorefleksije
samo eni teoretiki tega niso sposobni priznati, raje do nezavesti furajo svojo dogmo in jo kujejo v zvezde kot edino objektivno resnico
vsem psihologom priporočam v branje dela Michela Foucaulta, tko da boste dobili še neko drugo teoretsko perspektivo
pa ja, ko nekdo govori o svojem doživljanju sveta in o svojih izkustvih ... zdej mi ne moremo rečt, da to ne obstaja, če mi tega nismo izkusili, dimenzij je več ... la pa ne mormo rečt, da ima pa ta človek take in drugačne probleme, ker vse kar s tem dokažemo je, kako reven in osiromašen je naš svet
osnovna kvaliteta vsakega psihologa naj bi po moje bila prisluhniti, sposobnost poslušanja, ne pa kar trarara ... ne to pa ni možno, ker je možno le to kar v knjigah piše (po knjigah je pa le to in to in to možno, al pa celo tole, no sam tukaj pa etika ne dovoljuje) ... sam lejte, znanost se tudi razvija in postaja vse manj dogmatična in vsak dan smo priča presenetljivim dokazom in teorijam ... znanost mora biti fresh, fresh je pa le tako, če je odprta za nove ideje, kritiko
hočem povedat: za znanost je pomemben tudi ustvarjalni vidik
|
Home
Pages: 
(Read 97237 times)
