Miska wrote on 29.07.2004 at 08:57:04:


Enim pač ne potegne in jim nikoli ne bo, a ne?

Saj RAVNO ZATO.

Jest čist tudi so-čustvujem s hudodelcem, in mu kot sem že v svojem prvem odgovoru napisal:

Quote:


Če razširim razmišljanje, bi reku, da mu s tem, ko ga odstranim iz prizorišča (javnega življenja), preprečim, da zopet pride v skušnjavo, da to isto napako (posilstvo), ne naredi ponovno. V bistvu mu s tem v tistem trenutku najbolj pomagam.

Torej s tem ko ga zapreš, sam sam zapor ni dober, ker mora spet družba zanj plačevati denarce, za preživetje, njegovo obleko in hrano. Zato mora delat vsaj osem normalnih ur plus mal še za dobrobit celotne družbe.

Prevelika milost, se žal ne izkaže kot dober prevzgojni ukrep. Tle se govori o sprejemanju in o razumevanju storilca, pol pa pride nazaj na sceno, pa se ti v brk smeji in dejanje ponovi. S tem mu bore mal pomagaš.

In če se že govori, da je vsak sam tist individum, ki mora svoje odplesati, spoznati, sprejeti, razumeti, kaj za vraga potem sledite, berete, in upoštevate napotke velikih mislecev, filozofov, znanstvenikov...

Tle mi pride na misu ena zgodbica filozofa, ki je prišel k čevljarju popravit čevelj.

Cevljar:"Ja popravilo tvojga čevlja bo trajalo kak dan, ura je pozna. Ti pa za ta čas posodim en drug čevelj."

Filozof se razhudi:"Ja da bi pa jaz nosil čevlje drugih ljudi, to pa ne, to ne pride v poštev..."

Čevljar:"Ja hecen si mi ti. V glavi in iz ust spuščaš misli in besede drugih ljudi, a čevlje drugega pa nebi nosil."

sinjeoka wrote on 29.07.2004 at 08:43:36:

Sploh ni nujno res. Pa četudi se to zgodi s tem namenom – strokovnjak naj bi bil usposobljen človek, ane? In naj bi to prepoznal in žrtvi v tem ne sledil…


sinjeoka wrote on 29.07.2004 at 08:43:36:

Karkoli je že tisto, kar v žrtvi sproži potrebo po pogovoru – pomembno je, da začne o tem govoriti, da izrazi vso bolečino in da izrazi vse občutke, ki so v njej…


sinjeoka wrote on 29.07.2004 at 08:43:36:

Po mojem mnenju ne gre za to, da dobi potrditev, da je to, kar se ji dogaja, grdo. Gre za to, da dobi občutek, da jo ti v njeni bolečini sprejemaš, da jo razumeš, da ti zaupa in da se ob tebi počuti varno. Če ona meni, da je to grdo, potem ji je seveda treba potrditi, da je to grdo. Mnogo žrtev pa se na samem začetku sploh ne zaveda, da je to grdo – njim je to nekaj popolnoma normalnega…

Sem enkrat govorila z eno žrtvijo, ki mi je pripovedovala, da je šele v osnovni šoli, ko so začeli nekaj govorit o tem, da to, da ima oče s svojim otrokom spolne odnose, nekaj, kar se ne bi smelo dogajati. Ona je šele takrat (stara je bila 13 ali 14 let) začela razmišljati, da pa morda to, kar se dogaja njej, le ni prav... Spolna zloraba očeta se je začela, ko je bila ona stara tri leta…


sinjeoka wrote on 29.07.2004 at 08:43:36:

Ni nujno res. Lahko rečeš tudi, da je storilec žrtev nekoga drugega. Kaj pa, če je bil prav on spolno zlorabljen od katerega izmed svojih staršev, pa tega žal ni mogel/znal rešiti sam pri sebi? Ne veš, sinjeoka, kaj se je dogajalo v njem in zakaj je postal takšen, kakršen je. In moram kar takoj še enkrat poudariti, ker se bojim, da boste nekateri v temle zapisanem spet videli samo tisto, kar hočete videti: ne, ni prav, da storilec počne to, kar počne! Ni to prav in ustaviti je potrebno to! Najlažje pa se to seveda reši s tem, da se mu prilepi nalepka z napisom ZLOČINEC, se ga obsodi, se ga kaznuje… in se ne razmišlja o tem, da je pa morda prav ta isti storilec, ki povzroča toliko hudega, žrtev iste zlorabe, ki se mu je dogajala nekoč in nekje v njegovi preteklosti…


sinjeoka wrote on 29.07.2004 at 08:43:36:

Odpuščanje storilcu meni še ne pomeni tudi dovoljenja njemu, da to on počne še naprej. Prosim, razumi to!


sinjeoka wrote on 29.07.2004 at 08:43:36:

Tule debatiramo o marsičem. In morda je tudi zato, ker debatiramo o tolikšnih različnih stvareh, toliko nesporazumov? Da ne rečem česa drugega…

Lilith wrote on 29.07.2004 at 09:45:44:

Ja, Lilith. Pod tole se pa skorajda podpišem celo jaz...

Ampak upanje ostaja, veš. Upanje je tisto, ki umre zadnje. In morda... nekoč in nekje... bo potegnilo tudi tistim enim...

titud wrote on 29.07.2004 at 10:11:23:

Titud, ne vem, če si me dobro razumel. Ne gre za to, da bi bilo zasebno komuniciranje na nekem kao višjem nivoju kot javno. Če že hočeš ločevati po nivojih, potem je zasebno komuniranje samo nek drug, drugačen nivo, kot javno komuniciranje. In jaz res ne vidim nobenega smisla, da bi mi (vsaj glede tega, o čemer debatiramo tule) Lilith karkoli pisala pod zasebno. Itak je vse, kar napiše, zasebno ali javno, samo ogledalo njene duše…

Miska wrote on 29.07.2004 at 10:09:57:

bral med vrsticami, česar ti seveda ne odobravaš      

Miska wrote on 29.07.2004 at 10:09:57:

lepo, da se strinjava, samo zakaj je to treba že 3 poudarit?

Miska wrote on 29.07.2004 at 10:09:57:



ma ne a res, jaz ti to skušam dopovedat že od samega začetka, da je najprej potrebno, da žrtev OZAVESTI vso gnilobo takega početja in da iz dojemanja kot "normalno" preide v zavedanje, da je to " nenormalno"

Miska wrote on 29.07.2004 at 10:09:57:



Veš, če bi avtomatsko dejansko veljalo načelo posiljevalec oče - posiljevalec sin, bi vsak sin postal posiljevalec ....

hvala bogu vsak posiljeni ne postane zločinec in to zato, ker je pripravljen ozavestiti očetovo nesprejemljivo ravnanje

toda še vedno je problem OČE, in jaz menim, da ni ravno potrebno čakati na sinovo razsvetljenje, če lahko očetu preprečimo posiljevanje in na ta način preprečimo prenašanje negativnih vzorcev....


Miska wrote on 29.07.2004 at 10:09:57:



še 1x, če gospodu "zločincu" noben ne pove, da je zločinec torej, da to kar popčne ni prav, bo to počel še naprej.

Pri večini ljudi zadostuje že beseda, nekateri rabijo zato terapevta, obstaja pa tudi segment, ki rabi palico

Miska wrote on 29.07.2004 at 10:09:57:


oprosti, ampak odpuščanje brez kazni pomeni nekaterim ljudem ravno to, dokaz, da jim nihče nič ne more in da se zločin splača

Miska wrote on 29.07.2004 at 10:09:57:


Bemti,

No glih to sem iskal, ko sem brskal nazaj po tem hitrorastočen threadu... Pa si mi prilimala pred nos...


Jest te v precej kontekstu razumem, vendar to o čemer ti govoriš, je le iluzija. Si v nekem kontekstu, upam da me boš pozitivno razumela, preveč naprej v idealistični podobi KAKO NAJ BI BILO, ampak tako pač ni.

In doker se take stvari govorijo zaprto, skrito, pod kovtrom v intimnih krogih, tok časa, bodo te stvari močno in skrito krožile v populaciji.

Ko se bodo "ZLOČINCI", pa četudi so bili sami žrtve začeli zavedati, da če sem bil jest žrtev, ne bom novih žrtev delal, torej gensko, dobesedno gensko prenašal duhovnih vzorcev, tok časa se bo krog prenašal iz roda v rod. Vzorec ne bo izginil.

In upam da se mi tukaj trudimo, v dani situaciji, z debato, strpnostjo, eden do drugega, neko pametno misel in ozaveščanje naredit.

Zato je potrebno vedet, da je današnja situacija pač taka, da en ki naredi novo generacij pohabljene duše, precej manj kaznovan, kot en ki ukrade kak milijon. In dokler ne bo dost takih razumnikov, terapevtev, ki se bodo lahko ukvarjali samo z enim takim "zločincem", tok časa jih je potrebno na druge načine ozdravljat.

Se strinjam da je potrebno tudi pri storilcu, najdet in odpravit vzroke, ampak do takrat mu pač ne moremo dovolit, da uničuje druge duše.

In v tej in še v drugih debatah, mi je na misel prišel SOKRAT. No da se ga spomnimo:


SOKRATOVA CEDILA
 
Nekdo je prišel nekega dne ves razburjen k Sokratu: "Poslušaj, moram ti povedati, kako je tvoj prijatelj..."

"Počakaj!" ga je prekinil filozof. "Si to, kar mi nameravaš povedati, precedil skozi tri cedila?"

"Tri cedila?" se začudi prišlec.

"Da, moj prijatelj, tri cedila. Prvo je cedilo RESNICE. Si preveril, če je to, kar mi hočeš povedati, resnično?"

"Nisem. Slišal sem, da ljudje o tem govorijo... "

"Dobri moj prijatelj. Gotovo si to precedil skozi drugo cedilo - cedilo DOBROTE. Je kaj dobrega v tem, kar mi želiš povedati, čeprav ni gotovo, da je vse resnično?"

"Ne! odgovori človek že precej v zadregi. Ni govora o čem dobrem. Ravno nasprotno..."

"Hm!" ga prekine ponovno modrec. "Poskušajmo še s tretjim cedilom. Je to vsaj KORISTNO, kar bi mi rad povedal?"

"No, ni ravno koristno... "

"V redu," reče Sokrat. "Če to, kar hočeš povedati, ni resnično, niti dobro, niti koristno, vse skupaj lepo pozabi in si ne beli las zaradi tega, kot si jih jaz ne!"

No upam da nisem mim ustrelu...