your words speak for them self and against your belief

Sinjeoka, govoriš o stvareh, ki jih očitno niti približno ne poznaš. Ne poznaš strahov, ki se dogajajo v žrtvah, ne poznaš občutkov krivde, ki jih žrtve nosijo, ne poznaš razmišljanja žrtve, ki ga sprejmejo seveda preko svojih staršev (očeta), da je to, kar se dogaja, pravilno in normalno,… ne poznaš še marsičesa, ki se dogaja v človeku, ki je žrtev zlorabe. Očitno tega pač ne poznaš ali pa se te ne dotakne. Če bi namreč poznala to, če bi se te te stvari dotaknile tudi v srcu in ne samo v razumu, potem takšnih stvari verjetno ne bi govorila. In mi je žal, ampak res ne veš, kaj sem naredila za to, da bi se konkretno ta zloraba končno preprečila. In kaj še delam. Ve pa to ona, ki je žrtev in meni je to dovolj...

Aja, tole ti pa lahko povem: si moreš misliti, da v njej v tem trenutku ni niti kančka želje po maščevalnosti do očeta? Da v njej ni niti kančka tega, da bi si želela, da bi oče doživljal iste občutke groze, kot jih doživlja ona? Da bi si predvsem želela odpustiti mu? Vem sicer tudi jaz, da so jeza, gnev, gnus in odpor do očeta, še skriti pod plastmi občutkov, ki jih je trenutno sposobna čutiti ona. In da bodo po vsej verjetnosti prišli na plan tudi ti občutki. Morda tudi občutek maščevalnosti, kaj pa vem. Ampak s tem se bomo ukvarjali potem. V tem trenutku je pomembno vse kaj drugega in nekoga, ki nosi v sebi takšen način razmišljanja, kot ga nosiš v sebi ti, bi ona kot žrtev nikoli ne sprejela. Vsaj v tem trenutku ne. In vsaj do sedaj nikogar takšnega ni…

Sicer bi ti o tem tudi lilith verjetno lahko veliko več povedala, bojda študira psihologijo in naj bi o tem kar precej vedela. In njej bi ti vsekakor več verjela, kot verjameš meni, pa tudi veliko lažje bi stvari sprejemala od nje, kot jih sprejemaš od mene. Čeprav me čudi tudi njen način razmišljanja, ker to naj vsekakor ne bi bil način, na kakšnega naj bi razmišljal nekdo, ki mu je (ali bo) psihiatrija poklic. Delo z ljudmi, takšnimi in drugačnimi, žrtvami in storilci, naj bi v prvi vrsti vsebovalo sprejemanje…

As you wish – tvoja svobodna izbira in tvoja svobodna odločitev…

Si morda vedela, zakaj tako malo zlorab sploh konča na sodiščih? Zato, ker se žrtev, če že pride do te stopnje, da je zmožna in pripravljena zlorabo sploh prijaviti, ponavadi največkrat po prijavi umakne? Ker traja preveč časa od same prijave, do obravnave na sodišču in v tem času se dogajajo ne samo zlorabe, ampak še kaj hujšega? Morda veš, da večina tistih deklet, ki so zlorabo prijavile, potem zanika to dejstvo samo zato, da bi se preprečile grozote, ki so se začele dogajati potem, ko je poskusila zlorabo ustaviti? Ustrahovanja, grožnje, maltretiranje,… ?

Sicer bi ti o tem tudi lilith verjetno lahko veliko več povedala, bojda študira psihologijo in naj bi o tem kar precej vedela. In njej bi ti vsekakor več verjela, kot verjameš meni, pa tudi veliko lažje bi stvari sprejemala od nje, kot jih sprejemaš od mene. Čeprav me čudi tudi njen način razmišljanja, ker to naj vsekakor ne bi bil način, na kakšnega naj bi razmišljal nekdo, ki mu je (ali bo) psihiatrija poklic. Delo z ljudmi, takšnimi in drugačnimi, žrtvami in storilci, naj bi v prvi vrsti vsebovalo sprejemanje…

kako znaš biti pokroviteljska, ko me obtožuješ nepoznavanja ozadja ... kaj pa če ozadja, ki so na las podobna temu poznam?

po eni strani praviš, da nima feelinga po maščevanju, po drugi pa, da se verjetno kak občutek skriva v podzavesti...

ni tako simpel, slovenskikazenski zakonk je zelo ekspliciden za primere "držanja vreče" in ne preprečevanja grozljivih dejanj

in glede na to, da za posilstva velja poseben režim zastaranja, jaz na tvojem mestu ne bi tako vehementno razglašala, da vem kaj se dogaja, ker te bo morda sistem čez 20 let lahko klical na odgovornost

vem, zakaj je tako malo barab obsojenih, ker se žrtve srečujejo s takimi baburami, kot si ti, ki jim razlagajo, sda je treba storilca razumeti, mu odpustiti ...

kako naj bo potem sistem "obsodb" uspešen, če ti sama pri sebi nisi sposobna "obsodit" dejanja

Zanimivo, kaj vse bi Lilith morala...in česa naj ne bi...

Veš, Miška, delo strokovnjaka, predvsem pa njegovi uspehi- govorijo zase.

Jaz se tukaj na tvojo raven ne mislim spuščati, se mi pa zdi tvoj način in vsebina posega v mojo profesionalnost neumesten, da ne rečem grd... in veliko pove o tebi sami, mar ne?

Ampak nisem jaz tistega pisala zaradi tega. Tisto, kar sem želela tam poudariti in tisto, kar se je meni tam zdelo najbolj pomembno, sem napisala na koncu:

Ti si to očitno spregledala…

Mislim, da sem napisala, da v tem trenutku ni v njej želje po maščevalnosti. In da obstaja možnost, da bo prišla tudi še do tega občutka. Verjetno veš, da je naša podzavest sestavljena iz plasti? Ki so naložene ena na drugo in šele, ko se odstrani ena plast, se prikaže druga, v kateri se lahko skriva nekaj, kar prej morda sploh ni bilo izraženo? Žalost je recimo lahko tudi potlačena jeza. Nekdo je lahko žalosten, pa se pod to plastjo skriva kup jeze. Ki pa je v tistem trenutku (še) ne zmore/zna izraziti. Morda si tega tudi ne dovoli? Poznaš prepovedi, zaradi katerih si nekaterih čustev lahko sploh ne dovolimo izraziti? Iz tega sem izhajala, ko sem govorila, da v tem trenutku ne čuti maščevalnosti, da pa obstaja možnost, da bo kdaj začutila tudi to…