Jakob_Ostrjan wrote on 27.07.2004 at 22:07:44:

Jakob, do sposobnosti sočutiti do vseh in vsakogar je treba narediti kar nekaj korakov, prestopiti kar nekaj stopnic. In to, kar uči (piše) Dalajlama - sočutje, je le končna stopnja. Ki jo bomo dosegli… ampak nekoč in nekje…

By Dalajlama: »če upoštevamo kompleksnost naše vrste – zlasti dejstvo, da premoremo misli in čustva, kot tudi domišljijo in zmožnost kritike – postane očitno, da naše potrebe presegajo raven čutov. Razširjenost nemira, stresa in zmede, negotovosti in depresije med ljudmi z zadovoljenimi osnovnimi življenjskimi potrebami jasno kaže na to. Naših stisk, tako tistih, ki jih doživljamo navzven – denimo vojn, kriminala in nasilja – kot tistih, ki jih doživljamo navznoter – duševnega trpljenja – ni mogoče rešiti, če ne odpravimo tega osnovnega primanjkljaja.« Najprej je treba torej odpraviti osnovni primanjkljaj, da bi lahko dosegli nekaj višjega. Pa saj bereš Dalajlamo, ane? Tole je citat iz njegove knjige Etika za novo tisočletje.

In izključno samo o sočutju tudi lahko govori le salonski pozitivec in intelektualni duhovnež. Takšen, ki ne ve, da je do pravega sočutja nemogoče priti kar takoj in naenkrat. Do njega se pride postopoma. Preko ozaveščanja, razumevanja, sprejemanja,…. odpuščanja. Tudi o tem govori Dalajlama, ane? Ne samo o sočutju kot tisti končni stopnji, h kateri je treba stremeti…

In tudi s tegale tvojega posta vsaj jaz ne začutim nekega globokega sočutja do nas ubogih revčkov, ki (še) ne znamo sočutiti do vseh in do vsakogar. Od nekoga, ki premore samo še sočutje, bi se verjetno pričakovalo kaj drugega kot to, kar si napisal ti…

Učimo se vsi. Tudi jaz. In tudi ti…  

arelena wrote on 27.07.2004 at 21:17:38:


Jao...

če prav razumem, kaj tule med vrsticami piše...torej, če prav razumem, da se sedaj sinjeoko obtožuje, da je psihična in verbalna posiljevalka....

in če se tule gori kar levom rukom nekoga tako obsodi...

potem si še jaz dovolim
njene tožnike/sodnike obsoditi...NEUMNOSTI.

arelena wrote on 27.07.2004 at 21:17:38:



glede na to, da si se spravila name, lepo prosim povej

A) kje si našla verbalno posilstvo (Kot zločin)?

B)s čim sem koga verbalno posilila? (pa quote prosim)

C) ali so to tista dejanja, h katerim pozivaš, za destigmatizacio žrtve ...?

sicer quotam exota, toda replay je ta miško

apostat wrote on 28.07.2004 at 11:32:53:



recimo s spremembo svojega odnosa do sočutja?

draga Lilith...
kaj ti razumeš ali bereš med vrsticami je popolnoma prepuščeno tebi...
in ravno tako etiketiranje, če ti to odgovarja, namreč meni ne.
nakazala sem preprosto , da v naši družbi obstaja vse vrste posilstva in ne le na fizični ravni - na žalost ...in za to smo odgovorni prav vsi mi , ali nam je to všeč ali pa ne.
odgovorni smo v tem ali pogledamo proč , češ to se ne dogaja meni ali pa premalo naredimo, da bi to preprečili oz. premalo pomagamo žrtvam...
in moje mnjenje je , da je treba delo na osebni ravni, najprej to .
nimam se za nekoga , ki bi spreminjal svet , ker se zavedam , da edino lahko spremenim sebe in svoj pogled ...na drugi način pa po svojih možnostih vedno pomagam ljudem v stiski...
ni mi do polemiziranja in le podajam svoje mnenje o tem , da se razumemo
res nisem sama doživela fizičnega nasilja , a psihično in verbalno sem in mislim , da tudi vsak od nas in dobro vem , kako se takrat počutiš...
kot sem rekla ...za kaznovanje obstajajo drugi , ki imajo to pristojnost , in s tem se strinjam
moja pozornost pa je usmerjena predvsem v žrve in v razmišljanje o konkretni pomoči in njihovi rehabilitaciji
vsak pa ima pač svoje mnenje o tej stvari in ravno tako svojo morebitno rešitev...
in mislim , da je tudi to da se z nekom strinjam ali pa ne , moje osebno mnenje ...in nič drugega
če je komu to všeč prav , če drugemu ni , tudi prav
saj na koncu to sploh ni pomembno ...
zdi se mi edino pomembno , da se o tem problemu pogovarjamo odkrito in ni več tabu tema...

Hehe, sinjeoka… vidim, da si vzameš čas zame… Khm, khm… le zakaj? Ampak seveda sem si tudi jaz vzela čas zate…

OK, pa pojdiva lepo po vrsti…

sinjeoka wrote on 28.07.2004 at 11:16:40:

Sinjeoka, govoriš o stvareh, ki jih očitno niti približno ne poznaš. Ne poznaš strahov, ki se dogajajo v žrtvah, ne poznaš občutkov krivde, ki jih žrtve nosijo, ne poznaš razmišljanja žrtve, ki ga sprejmejo seveda preko svojih staršev (očeta), da je to, kar se dogaja, pravilno in normalno,… ne poznaš še marsičesa, ki se dogaja v človeku, ki je žrtev zlorabe. Očitno tega pač ne poznaš ali pa se te ne dotakne. Če bi namreč poznala to, če bi se te te stvari dotaknile tudi v srcu in ne samo v razumu, potem takšnih stvari verjetno ne bi govorila. In mi je žal, ampak res ne veš, kaj sem naredila za to, da bi se konkretno ta zloraba končno preprečila. In kaj še delam. Ve pa to ona, ki je žrtev in meni je to dovolj...

Aja, tole ti pa lahko povem: si moreš misliti, da v njej v tem trenutku ni niti kančka želje po maščevalnosti do očeta? Da v njej ni niti kančka tega, da bi si želela, da bi oče doživljal iste občutke groze, kot jih doživlja ona? Da bi si predvsem želela odpustiti mu? Vem sicer tudi jaz, da so jeza, gnev, gnus in odpor do očeta, še skriti pod plastmi občutkov, ki jih je trenutno sposobna čutiti ona. In da bodo po vsej verjetnosti prišli na plan tudi ti občutki. Morda tudi občutek maščevalnosti, kaj pa vem. Ampak s tem se bomo ukvarjali potem. V tem trenutku je pomembno vse kaj drugega in nekoga, ki nosi v sebi takšen način razmišljanja, kot ga nosiš v sebi ti, bi ona kot žrtev nikoli ne sprejela. Vsaj v tem trenutku ne. In vsaj do sedaj nikogar takšnega ni…

Sicer bi ti o tem tudi lilith verjetno lahko veliko več povedala, bojda študira psihologijo in naj bi o tem kar precej vedela. In njej bi ti vsekakor več verjela, kot verjameš meni, pa tudi veliko lažje bi stvari sprejemala od nje, kot jih sprejemaš od mene. Čeprav me čudi tudi njen način razmišljanja, ker to naj vsekakor ne bi bil način, na kakšnega naj bi razmišljal nekdo, ki mu je (ali bo) psihiatrija poklic. Delo z ljudmi, takšnimi in drugačnimi, žrtvami in storilci, naj bi v prvi vrsti vsebovalo sprejemanje…


sinjeoka wrote on 28.07.2004 at 11:16:40:

To, da si ti stupid, si rekla ti in ne jaz. Da sem sočutna s storilcem, ravno ne morem reči, vsekakor pa poskušam razumeti tudi njega.


sinjeoka wrote on 28.07.2004 at 11:16:40:

As you wish – tvoja svobodna izbira in tvoja svobodna odločitev…


sinjeoka wrote on 28.07.2004 at 11:16:40:

Eh, ja… nikjer nisem rekla, da držim vrečo. Ravno nasprotno – trudim se v smeri, da bi se dejanja ustavila. In očitno res ne veš, kako dolga in težka pot je to. Da žrtev sploh razume, da ni ona kriva zlorabe. Da ni normalno to, kar se ji dogaja. Da je sploh sposobna poskusiti prekiniti zlorabo. In še mnogo mnogo stvari…

Si morda vedela, zakaj tako malo zlorab sploh konča na sodiščih? Zato, ker se žrtev, če že pride do te stopnje, da je zmožna in pripravljena zlorabo sploh prijaviti, ponavadi največkrat po prijavi umakne? Ker traja preveč časa od same prijave, do obravnave na sodišču in v tem času se dogajajo ne samo zlorabe, ampak še kaj hujšega? Morda veš, da večina tistih deklet, ki so zlorabo prijavile, potem zanika to dejstvo samo zato, da bi se preprečile grozote, ki so se začele dogajati potem, ko je poskusila zlorabo ustaviti? Ustrahovanja, grožnje, maltretiranje,… ?

In ja – če tebi pomeni biti ob žrtvi, ji poskusiti pomagati razumeti, da sploh sprevidi, kaj se ji dogaja, da sploh razume nekatere stvari, ki so nam kristalno jasne, v njej pač napačno zapisane, vzporedno pa se zloraba še vedno dogaja, ker žrtev ne zmore reči ne in ustaviti zlorabe – če tebi torej to pomeni držanje vreče – ja, potem držim vrečo. In sem po tvojem mnenju zločinec. Tudi prav…


sinjeoka wrote on 28.07.2004 at 11:16:40:

Jaz sem brez naglice brala tudi način, kako ti vstopaš v komunikacijo in izražaš svoja mnenja. In ne gre samo za tale thread in tole temo. Veš, včasih je pot pomembnejša, kot cilj…

sinjeoka wrote on 28.07.2004 at 11:30:18:

Vsakdo vsako stvar razume na svoj način, seveda. Saj menda veš, da vsakdo svet in ljudi v njem doživlja skozi svoja barvna stekla? Ki so obarvana glede na to, kdo in kaj smo, glede na vzorce, ki so nam jih vtisnili starši, družba, okolica,… glede na naš način razmišljanja, glede na… ? In moja barvna stekla so morda obarvana rdeče, tvoja morda modro. In jaz neko stvar preberem/doživim rdeče obarvano, ti modro, seveda. Baje prav zato obstajajo pogovori in baje so prav zato pogovori med ljudmi tako zelo pomembni. Ker le tako se lahko učim prepoznavati moja rdeče obarvana stekla in jih nevtralizirati. Tudi tvoja modra. In obratno, seveda. Če je želja in volja po tem…


sinjeoka wrote on 28.07.2004 at 11:30:18:

Sočutje ponavadi izražam konkretno osebi, ki ji je namenjeno. V tem primeru žrtvi, torej…


sinjeoka wrote on 28.07.2004 at 11:30:18:

Jaz obsodila nisem, sinjeoka. Če obsojaš ti, ne pripenjaj tega tudi drugim. Vsaj vsem po vrsti ne…


sinjeoka wrote on 28.07.2004 at 11:30:18:

Najprej je treba dejanje prekiniti. Da se zločin ne dogaja več. Potem morda obstaja celo možnost zločincu povedati, da to, kar počne, ni sprejemljivo in da nekoga boli. Poudarek na »morda«. Ker je to pač odvisno od zločinca samega, ali je sploh sposoben to razumeti. In sprejeti. Tako kot je tebi moje razmišljanje tuje in ga nikakor nočeš razumeti in sprejeti, tako je tudi zločincu to, da njegova dejanja niso sprejemljiva in da nekoga bolijo, lahko težko dopovedati… Poskusiš vedno, seveda. Se potrudiš. Ampak če ne gre, pač ne gre. Če je nekdo zaprt za sprejemanje nečesa, se mora najprej on odpret, da bo sploh lahko kaj prišlo do njega. Zunanji faktorji postanejo nepomembni, če se sprememba ne zgodi v njemu. Ključ za odpiranje te ključavnice se nahaja v njemu. In edino on lahko odklene ključavnico, ki odpira ta vrata…


sinjeoka wrote on 28.07.2004 at 11:30:18:

Hm, jaz sem pa vedno mislila, da se za dosego cilja uporabljajo sredstva… nekateri uporabljajo takšna, drugi pač drugačna… Ampak le z uporabo kakršnihkoli sredstev je mogoče doseči cilj. Včasih se ga lahko doseže tudi brez uporabe njih. In govoriti o sredstvih za dosego cilja in o sami poti, kako priti do cilja, je meni pač pomembnejše, kot govoriti o samem cilju…

sinjeoka wrote on 28.07.2004 at 11:38:54:


Miska wrote on 27.07.2004 at 23:09:46:

In o tem, koliko sem jaz sposobna sočutiti in koliko ne, res ne bi zgubljala časa, da bi tebe prepričevala v to…. Meni je predvsem pomembno, da vem to sama in da to začutijo tisti, ki jim je moje sočutje tudi namenjeno…