Bardo_Thodol wrote on 27.07.2004 at 11:04:27:Takrat, ko bi pa začutil željo po maščevanju in si zaželel napadalcu odrezati glavo, iztakniti oči in podobne grozote, pa takoj padem na tisto nravstveno raven, ki me morda približa ali celo izenačuje z napadalcem.
Žrtvin odnos do napadalca, je tisti, ki ga ali izenačuje z napadalcem ali ne izenačuje
Bardo, ne vem, če se tega zavedaš, vendar vsaka žrtev, ki bi brala tvoj pogled na stvar, bi se počutila dvakrat zlorabljeno- najprej s strani agresorja, sedaj pa še s tvoje strani.
Zakaj?
S svojo filozofijo dušiš oz. zanikaš naravni potek reagiranja. Naravni potek reagiranja je takšen, da je žrtev ob zlorabi prizadeta, jezna in želi storilca kaznovati (maščevati).
Tvoj pristop reagiranja je umetna tvorba in vsebuje dušenje jeze, na nek način nastavljanje drugega lica, tezo, da je treba vse pretrpeti, vse razumeti... Enostavno se s to nenaravno držo postaviti nad storilca.
Sicer govoriš o lastnih izkušnjah, ki pa jim jaz težko verjamem, da so te dejansko osebno tako zelo ogrožale, ker potem tvoja filozofija enostavno ne bi več zdržala.
Tovrstni pristop je zame navadno preseravanje, kajti če storilca ne kaznujemo (oz. maščujemo, saj govorim na osebni ravni, iz pozicije žrtvinih naravnih čustev), ga pravzaprav nagradimo. Wrong, wrong, wrong.