japka wrote on 27.07.2004 at 11:31:51:


na kakšne preventivne ukrepe pa potemtakem misliš  ???

japka wrote on 27.07.2004 at 11:22:47:


Preventiva proti storilcem...ne bo šlo. Človekove pravice so tako zastavljena, da ne jaz ne ti nimava zakonske pravice posegati v nekoga, za katerega veva, da je pokvarjen, ni pa še nič protizakonitega storil.

Preventiva da se nekaj hudega tebi ne naredi, je pa biti pozoren, brati med vrsticami, pravočasno prepoznati pokvarjenca in mu ne dovoliti v tvoje življenje.

Saj ravno to "terapevtsko" nudenje zadoščenja, oziroma satisfakcija ob trpljenju drugih nasploh, po moje zelo lepo ilustrira, kako sprevržena je lahko človeška narava, tudi če tako na prvi pogled ne izgleda.

V svojem imenu lahko trdim, da ne čutim (več) nobenega zadoščenja, če tam v kakšni ječi enega moralnega reveža maltretirajo ali mu režejo kožo s hrbta, ker je meni ali mojim najbližjim storil kaj hudega.  Seveda ga je treba onemogočiti, da česa podobnega ne bo imel več prilike početi, vendar, lepo vas prosim, ne zaradi mojega zadoščenja, da se bom potem kao bolje počutil, ker je tudi ta prasec vendarle dobil tisto, kar si zasluži, ampak preprosto in zgolj zaradi neke splošne varnosti.

Bardo_Thodol wrote on 27.07.2004 at 11:04:27:


Bardo, ne vem, če se tega zavedaš, vendar vsaka žrtev, ki bi brala tvoj pogled na stvar, bi se počutila dvakrat zlorabljeno- najprej s strani agresorja, sedaj pa še s tvoje strani.
Zakaj?
S svojo filozofijo dušiš oz. zanikaš naravni potek reagiranja. Naravni potek reagiranja je takšen, da je žrtev ob zlorabi prizadeta, jezna in želi storilca kaznovati (maščevati).
Tvoj pristop reagiranja je umetna tvorba in vsebuje dušenje jeze, na nek način nastavljanje drugega lica, tezo, da je treba vse pretrpeti, vse razumeti... Enostavno se s to nenaravno držo postaviti nad storilca.

Sicer govoriš o lastnih izkušnjah, ki pa jim jaz težko verjamem, da so te dejansko osebno tako zelo ogrožale, ker potem tvoja filozofija enostavno ne bi več zdržala.

Tovrstni pristop je zame navadno preseravanje, kajti če storilca ne kaznujemo (oz. maščujemo, saj govorim na osebni ravni, iz pozicije žrtvinih naravnih čustev), ga pravzaprav nagradimo. Wrong, wrong, wrong.

arelena wrote on 27.07.2004 at 11:54:35:



lahko kar začneš .. jaz sem pa korak za tabo

dokler pa pozivaš druge, da naj nekaj storijo je pa zame navadna nakladancija

tukaj konkretno se pogovarjamo o problemu stigmatizacije žrtve posilstva z nekim kvazi opravičevanjem dejanja

glede na to, da imaš okoli sebe prece ljudi s to izkušnjo reagiraš nekam netipično (oni pa očitno tudi)

Lilith wrote on 27.07.2004 at 11:59:45:

Ali sem mogoče kje napisal, da se storilca ne sme kaznovati?
Mislim, da že ene deset postov nazaj trobim, kako si jaz predstavljam idealno in učinkovito kaznovalno politiko, ki mora storilca predvsem onemogočiti, ne pa pri publiki vzbujati maščevanja na osebni ravni ali krvoželjnih apetitov.

Omenil sem tudi, da bi bili po mojem prepričanju idealni "egzekutorji" brezčustveni roboti, ker bi potem odpadla tudi vsa tista za žrtev neprijetna in dostikrat nepotrebna zasliševanja, ki najpogosteje služijo le izživljanju in prikriti privoščljivosti tako zasliševalcev kot tudi ostale prisotne publike.

Ja, res bi lahko potrdil, da verjetno res še nisem bil prav zares življensko ogrožen zaradi nasilja drugih, čeprav bi v veliko situacijah s samo malce drugačnim obnašanjem prav lahko postal tudi žrtev.
Ko sem bil še mlajši, sem bil večkrat od "frendov" tudi tepen (no kasneje se je tudi to obrnilo   ), vendar ko sem postajal zrelejši, sem do takih konfliktov postajal bolj  indiferenten, jeza, ki je tako značilna za nedozorelost, se je začela počasi izgubljati in z več razumevanja pride tudi več strpnosti in posledično manj nasilja.

Bardo_Thodol wrote on 27.07.2004 at 12:25:09:


Ti zlorabljaš besedo maščevanje za neko nravstveno izenačevanje žrtve s storilcem in to je moment, v katerem ti očitam zlorabo žrtve.
Jaz ti skušam dopovedati, da je maščevanje naraven proces in v bistvu enakoznačen kaznovanju.
Ti pa kaznovanje ločiš od maščevanja- prvega zagovarjaš, drugega degradiraš na nivo nravstvene pokvarjenosti. Paradoksa oz. umetne tvorbe, ki jo na ta način povzročaš, pa očitno ne vidiš?


Bardo_Thodol wrote on 27.07.2004 at 12:25:09:


Jeza ni nezrelo čustvo oz. ni značilna za nedozorelost, kot ti ponujaš, pač pa je naraven način reagiranja, naravna posledica doživete zlorabe.
Dušenje jeze je veliko manj zdravo in zrelo kot pa izražanje le-te, če je upravičena.