maca wrote on 23.08.2004 at 21:22:49:ok. ta odlomek iz knjige prerokbe iz ved se mi ne zdi najbolj "verski"
...po štiridesetem rojstnem dnevu, kar naj bi bilo leta 610, se mu je v meditaciji prikazal angel in mu zapovedal, naj recitira Božje ime. Tradicija pravi, da se Mohamed ni odzval in zato ga je angel zagrabil za vrat ter ga tresel, ponavljajoč svojo zapoved, vse dokler Mohamed ni naredil tega, kar mu je velel. Tako se je začelo Mohamedovo preroštvo in nastajanje korana...
začetek vere je malo čuden, če je res kar piše v knjigi....
V Medini je Mohamed krepil svoj položaj. Tudi razodevanje Korana so je nadaljevalo. Ker so ga tamkajšnji Judje kritizirali češ, da je izkrivil svetopisemske zgodbe prejšnjih prerokov, in ker ganiso sprejemali kot preroka, se je zelo razjezil. Večino Judov je nato bodisi pregnal ali pa so padli pod silo njegovega meča ter mečev njegovih privržencev. Mohamed je obsodil krščansko idejoo Sveti trojici, češ, da Bog ne potrebuje zaveznikov v svoji božanskosti. Prav tako je objavil, da Jezus ni bil odrešenik, zaradi česar kristjani islam pogosto zavračajo kot krivo vero.
vera se širi zaradi prelite krvi... to tudi ni versko. a ni smisel vere v .......kje sem tisto prebrala, da naj bi imele vse vere skupno.... nekaj v smislu ljubezni, spoštovanje do svojih bližnjih...
Osebno nisem še nikoli bral ali slišal ne prvega ne drugega besedila. Rad bi pa dodal samo to, kar je meni znano o začetkih islama.
Vprašanje začetka Muhammadovega preroštva:
Muhammad je bil vse svoje življenje nekako samotarski tip človeka. Užival je v tišini, odmaknjen od množic, kjer se je lahko v miru posvečal svojim mislim. Ko je bil star že 40 let, je prvič doživel srečanje z angelom. To je bil nadangel Gabrijel (Džibril po arabsko), torej božji angel, čigar naloga je prinašanje Božjih zakonov na zemljo. Taisti je obiskal Mojzesa in Jezusa. Kaj je ta angel storil, da je prepričal Muhammada, naj ga posluša, mi ni znano. Če ga je tresel, ga je pač tresel.

Včasih je klofuta tista, ki človeka predrami, kajne?
Glede njegovega položaja v Meki in Medini:
Po meni znanih podatkih je Muhammad, rojen Mekanec, po svojih srečanjih z Gabrijelom, začel "pridigati" svojim rojakom. Citiral jim je to, kar je slišal od angela. Po njegovih citatih je njegov nečak zapisoval besede (Muhammad namreč ni bil pismen, imel pa naj bi popoln spomin) - odtod Qur'an. Mekanci so ga nekaj časa poslušali, nato pa ga niso več tolerirali, ker jim ni bilo všeč njegovo učenje. Zato se zgodi (mislim da leta 622) t.i. hidžra ali beg v Medino. Tam je bil po mojem vedenju dobro sprejet. Kakor vem, tu ni bilo nikakršnih sporov med židi, kristjani in zgodnjimi muslimani. Islam priznava vse preroke stare in nove zaveze, le da poleg njih dodaja še Muhammada. Res pa je, da islam Jezusa ne vidi kot Božjega sinu, marveč "zgolj" kot preroka. Sprva so se muslimani celo ob molitvah obračali k Jeruzalemu (po islamu tretje najsvetejše mesto, takoj za Meko in Medino), šele kasneje v zgodovini se je ta smer spremenila proti Meki. Kasneje se Muhammad vrne v Meko, da bi tam tempelj Kaabo izpraznil kamnitih kipov starih malikov in ta tempelj odslej posvetil islamu. Zopet, po mojih informacijah sedaj ni naletel na nasilen sprejem, saj se je z mekanskimi starešinami dogovoril, da ne želi začeti vojne, marveč zgolj storiti, kar je Bogu všečno.